Jedro

Res je namen ZBPP, da se zagotovi dostop do sodnega varstva tudi posameznikom, ki sicer nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopka oziroma pravnega zastopanja, vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. Tako je v zakonu tudi določeno, da se v določenih zadevah BPP ne dodeli.

Po prvi alineji 8. člena ZBPP obdolženec že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do BPP zaradi vrste zadeve, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP. Navedena določba izključuje dodelitev BPP na način, da določa vrsto zadeve, za katero se BPP ne dodeli. Na ta način so iz sistema dodelitve BPP izključene vse stranke (udeleženci) zadevnih postopkov, izjema je le oškodovanec, če izkaže v zakonu predpisan pogoj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Celju (v nadaljevanju organ za BPP ali toženka) prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A. A. (v nadaljevanju prosilec ali tožnik) z dne 26. 5. 2025 zavrnilo kot neutemeljeno.

2.V obrazložitvi odločbe organ za BPP ugotavlja, da prosilec prosi za BPP v kazenskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Velenju pod opr. št. I K 32414/2025. V navedenem postopku prosilec nastopa kot obdolženec, ki se mu na podlagi zasebne tožbe očita storitev kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

3.Organ za BPP navaja, da niso podani zakonski pogoji za dodelitev BPP, pri čemer se sklicuje na določbe 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki izključuje dodelitev BPP v zvezi z kaznivim dejanjem, ki bremeni prosilca.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4.Tožnik v laični tožbi navaja, da je toženka napačno uporabila 8. člen ZBPP, saj ta govori o dodelitvi BPP predvsem v primeru oškodovanca, kar se v konkretni zadevi nanaša na zasebno tožilko. Poudarja, da ima v kazenski zadevi položaj obdolženca, zato mu pripada BPP. Predlaga, da sodišče njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodi v celoti.

5.Toženka po pozivu sodišča ob posredovanju upravnega spisa na tožbo ni odgovorila.

Odločanje brez glavne obravnave

6.Izvedba glavne obravnave v upravnem sporu je pravilo (51. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), vendar ni absolutna pravica stranke, saj ZUS-1 v 59. členu ureja odločanje sodišča brez glavne obravnave. Sodišče je v konkretni zadevi presodilo, da izvedba glavne obravnave ni potrebna. Oprlo se je na določbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, med strankama pravno pomembna dejstva niso sporna, izpodbojni razlog pa se nanaša na (ne)pravilno uporabo materialnega prava.

K izreku sodbe

7.Tožba ni utemeljena.

8.Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je odločba toženke, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP, ki se nanaša na kazenski postopek Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. I K 32414/2025. Med strankama ni sporno, da je kazenski postopek začet na podlagi zasebne tožbe zasebne tožilke in da je tožnik v navedenem kazenskem postopku udeležen kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1.

9.Toženka je svojo odločitev v konkretnem primeru oprla na določilo prve alineje 8. člena ZBPP. Ta določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda.

10.Res je namen ZBPP, da se zagotovi dostop do sodnega varstva tudi posameznikom, ki sicer nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopka oziroma pravnega zastopanja, vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. V 2. členu ZBPP je navedeno, da se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Tako je v zakonu tudi določeno, da se v določenih zadevah BPP ne dodeli. Tako izjemo od splošnega pravila, da se BPP pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, zagotavlja (med drugim) za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Sloveniji (1., 2., 3. in 7. člen ZBPP), predstavlja 8. člen ZBPP.

11.Sodišče tožnikova tožbena zatrjevanja, da si je toženka pri odločanju o njegovi prošnji zmotno razlagala 8. člen ZBPP, zavrača kot neutemeljena. V kolikor namreč tožnik meni, da prva alineja 8. člena ZBPP omejuje dostop do BPP le oškodovancu, je njegovo naziranje zmotno. Navedena določba izključuje dodelitev BPP na način, da določa vrsto zadeve, za katero se BPP ne dodeli. Sem sodijo tudi zadeve zaradi kaznivih dejanj razžalitve. Na ta način so po navedeni določbi iz sistema dodelitve BPP izključene vse stranke (udeleženci) zadevnih postopkov, izjema je le oškodovanec, če izkaže v zakonu predpisan pogoj. Navedeno pomeni, da obdolženec, torej v konkretni zadevi tožnik, že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do BPP zaradi vrste zadeve, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP.

12.Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da mora biti vsakomur zagotovljena pravica do obrambe v kazenskem postopku, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve BPP, saj navedeni pravici temeljita na različnih materialnopravnih podlagah in procesnih jamstvih. Obdolženčeva temeljna ustavna, konvencijska in zakonska pravica je, da se v kazenskem postopku brani s strokovno pomočjo zagovornika po lastni izbiri (druga alineja 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), tretji odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP), prvi odstavek 12. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)). Za razliko od Ustave EKČP zagotavlja tudi pravico do brezplačne pravne pomoči zagovornika, a pod dvema kumulativnima pogojema. Prvi je, da obdolženec nima dovolj sredstev, da bi si zagovornika plačal sam, drugi pa je, da je takšna dodelitev v interesu pravičnosti. Med kriteriji, ki so odločilni za presojo navedenih interesov, sta resnost kršitve in teža zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve.¹ Glede na navedeno tudi v EKČP za pravico do obrambe v kazenskem postopku v smislu pravice do brezplačne pravne pomoči zagovornika veljajo omejitve, katerih izpeljavo poleg določb ZKP pomenijo tudi določbe ZBPP.

13.Po navedenem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

14.Kar zadeva tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks v obravnavanem upravnem sporu, sodišče tožniku pojasnjuje, da je glede na vrsto zadeve oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu (10. člen Zakona o sodnih taksah).

15.O stroških postopka sodišče ni odločalo, ker stranki nista zahtevali njihove povrnitve.

-------------------------------

1Komentar Ustave Republike Slovenije, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica 2019, komentar k 29. členu.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.