Jedro

Res je dolžnica po začetku postopka osebnega stečaja upraviteljico obvestila o lastništvu nepremičnine, vendar se, kot to pravilno opozarja pritožba, kršitev prvega do tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP nanaša na predhodni postopek, ko upravitelj sploh še ni imenovan. Pri presoji dolžničinega ravnanja pa je potrebno upoštevati tudi, da je dolžnica te podatke upraviteljici sporočila šele, ko je (so)lastništvo nepremičnine po opravljeni poizvedbi ugotovilo že samo sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, postopek odpusta obveznosti se ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne.

II. Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1/ zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil upnik E. K. in 2/ preizkusno obdobje podaljšalo na pet let. 2. V pritožbi zoper sklep upnik uveljavlja pritožbene razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je verjelo dolžnici, da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja (ki ji ga je sestavil nekdo, ki mu je zaupala) le podpisala in ni preverjala, če je sestavljavec vpisal vse, kar mu je povedala. Takšnega ravnanja ni mogoče oceniti kot vestnega. Od povprečno skrbnega dolžnika je mogoče pričakovati, da bo vlogo, ki jo pošlje sodišču, tudi prebral, dolžnica pa bi morala to storiti še posebej zato, ker je svoj podpis na poročilu o stanju svojega premoženja, ki vsebuje tudi izjavo, da je v njem navedeno vse njeno premoženje, za katero ve, v skladu s četrtim odstavkom 384. člena ZFPPIPP tudi notarsko overila. Dolžnica nato niti v vlogi z dne 20.5.2015 (kljub izrecnemu pozivu sodišča, naj ga dolžnica obvesti o morebitnem lastništvu nepremičnin – sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka z dne 6.5.2015, p.d. 5) sodišča ni seznanila s tem, da je solastnica stanovanja. Višje sodišče ne dvomi, da je dolžnica že pred začetkom postopka osebnega stečaja vedela, da je (spet) postala solastnica stanovanja, saj je Okrajno sodišče na Ptuju s sklepom Dn 152238/2013 z dne 22.7.2013 odločilo o vpisu solastninske pravice dolžnice na stanovanju. Kljub temu je v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja izrecno navedla, da ne poseduje nepremičnega premoženja. Res je dolžnica po začetku postopka osebnega stečaja upraviteljico obvestila o lastništvu nepremičnine, vendar se, kot to pravilno opozarja pritožba, kršitev prvega do tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP nanaša na predhodni postopek, ko upravitelj sploh še ni imenovan. Pri presoji dolžničinega ravnanja pa je potrebno upoštevati tudi, da je dolžnica te podatke upraviteljici sporočila šele, ko je (so)lastništvo nepremičnine 6.5.2015 po opravljeni poizvedbi (p.d.) ugotovilo že samo sodišče. 5. Pritožba utemeljeno opozarja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica upraviteljici že ob prvem stiku razkrila vse svoje premoženje. Iz vprašalnika z dne 20.5.2015, ki ga je predložila upraviteljica, je razvidno, da je v njem dolžnica navedla, da nima sklenjenega nobenega zavarovanja. Iz otvoritvenega poročila (p.d. 33) izhaja, da je upraviteljica po poizvedbah pri zavarovalnicah, skladih in družbah ugotovila, da ima dolžnica sklenjena zavarovanja pri Skupni pokojninski družbi d.d. (odkupna vrednost 5.038,52 EUR, izplačilo bo možno v letu 2018) in pri Zavarovalnici d.d. (odkupna vrednosti 321,00 EUR). Ni mogoče slediti dolžničinemu pojasnilu, da podatkov o dodatnem pokojninskem zavarovanju ni navedla, ker se je plačilo zavarovalnih premij vršilo preko delodajalca in so zato vplačila razvidna iz plačilnih list, ki jih je dolžnica priložila k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Utemeljena je pritožbena navedba, da je dolžnica plačilne liste predložila zaradi prikaza podatkov o višini svojih dohodkov in ne zato, da bi izkazala podatke o plačevanju zavarovalnih premij. Dolžnica svojih navedb o plačilu premij ni konkretizirala oziroma ni navedla zneska premij, ki naj bi ga delodajalec odtegoval od plače in na podlagi katerih bi bilo mogoče te njene navedbe preveriti tudi z vpogledom v plačilne liste. Višje sodišče, v nasprotju s sodiščem prve stopnje, ugotavlja, da je iz plačilnih list, ki jih je predložila dolžnica, razvidno le, da dolžnica plačuje premije za kolektivno in zdravstveno zavarovanje, podatka o plačevanju morebitnih drugih zavarovanj (predvsem dodatnega pokojninskega zavarovanja) pa na plačilnih listah ni. Glede na to, da je izplačilo vrednosti iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja možno leta 2018, to pomeni, da bodo ta sredstva, glede na štiriletno preizkusno dobo, predstavljala del stečajne mase.

6. Iz dolžničinih izpoved izhaja, da je vedela, da zavarovalne premije plačuje (oziroma jih je plačevala), pa je kljub temu v vprašalniku, izpolnjenem po predhodnem pogovoru z upraviteljico, izjavila, da nima sklenjenih nobenih zavarovanj. Dolžničina ocena, da izplačilo premij v stečajno maso ni mogoče, še ne pomeni, da ji o tem premoženju ni bilo treba poročati upraviteljici.

7. Ker je dolžnica kljub pozivom sodišča in pojasnilom upraviteljice (večkrat) zamolčala podatke o svojem premoženju, ki bi jih morala navesti, njenih kršitev ni mogoče ocenili le kot neznatne, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ugotavljanja obsega dolžnikovega premoženja (iz katerega se oblikuje stečajna masa za poplačilo upnikov) ni mogoče prevaliti na sodišče in upraviteljico, saj to ne bi bilo v skladu z namenom odpusta obveznosti (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP) in s 384. členom ZFPPIPP. Zato je potrebno pritrditi pritožniku, da je dolžnica z opisanim ravnanjem in opustitvami kršila določbo 384. člena ZFPPIPP, navedene kršitve pa kažejo na to, da namen odpusta pri dolžnici zaradi njihovega obstoja ne bi bil dosežen. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru proti odpustu obveznosti ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (druga točka prvega odstavka 403. člena v zvezi s 406. členom ZFPPIPP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Pritožnik glede na določilo 129. člena ZFPPIPP sam krije stroške svoje udeležbe v stečajnem postopku.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.