Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni predpostavki za začetek upravnega spora, saj je potekel tako z zakonom predpisan rok za izdajo odločbe, tožena stranka pa tudi po vložitvi več zahtev tožeče stranke v nadaljnjem 7-dnevnem roku o zahtevi ni odločila. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom.

Izrek

1. Tožbi se ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da v roku 30 dni odloči o zahtevi tožeče stranke z dne 19.9.2004. 2. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je z ostalimi investitorji z Mestno občino A. dne 7. 7. 2003 sklenila urbanistično pogodbo za realizacijo načrtovane prostorske ureditve in dne 19. 1. 2005 dodatek št. 1 k navedeni pogodbi. Dogovorili so se, da bodo investitorji gradnje individualnih hiš na parc. št. 2569/6, 2569/8, 2569/9, 2569/10, 2569/11, 2569/12 in 256/13, vse k.o. B., izvršili izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture ter da bodo vložena finančna sredstva v izgradnjo komunalne infrastrukture poračunana pri plačilu komunalnega prispevka za parc. št. 2569/6, 2569/8, 2569/10, 2569/11, 2569/12 in 2569/13, vse k.o. B., zgrajeno komunalno infrastrukturo pa bodo po izvedeni gradnji predali v last Mestni občini A.. Tožeča in tožena stranka sta dne 26. 7. 2004 sklenili Pogodbo in ugotovitveni zapisnik o predaji zgrajene komunalne infrastrukture v C.(v nadaljevanju Pogodba), s katero se je v skladu z 2. členom Pogodbe komunalna infrastruktura predala v last toženi stranki in upravljalcem v opravljanje in vzdrževanje kot to izhaja konkretno iz Pogodbe o primopredaji meteorne kanalizacije v upravljanje in vzdrževanje Komunali A. in vodovodom A. ter Elektroprimorska d.d. S to pogodbo je bilo ugotovljeno, da so tožeča stranka in ostali investitorji zgradili komunalno infrastrukturo v skladu z urbanistično pogodbo o financiranju izgradnje komunalne infrastrukture za realizacijo načrtovane prostorske ureditve št. K 420-70/2003. Tožeča stranka je na toženo stranko večkrat naslovila dopise ter urgence, s katerimi jo je pozvala, naj izda odločbo o odmeri oziroma poračunu komunalnega prispevka in tako izpolni svojo obveznost. Glede na to, da je bil komunalni prispevek odmerjen in poračunan le za tri parcele ter glede na dejstvo, da za ostale parcele (parc. št. 2569/6, parc. št. 2569/11, parc. št. 2569/12 in parc. št. 256/13) komunalni prispevek še ni bil odmerjen in niso bila poračunana porabljena finančna sredstva tožnika za izgradnjo komunalne infrastrukture vse od leta 2004, je dne 27. 11. 2008 vložila pritožbo zaradi molka organa. Dne 30. 1. 2009 je na toženo stranko naslovila poziv k izdaji odločbe o pritožbi na molk organa, s katerim je urgirala ter zahtevala, da tožena stranka o pritožbi nemudoma odloči. Na podlagi navedenega meni, da je tožba utemeljena. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, vrne zadevo drugostopenjskemu organu v odločanje, tako da mu naloži naj v roku 15 dni izda odločbo, s katero odmeri oziroma poračuna komunalni prispevek za parc. št. 2569/6, 2569/11, 2569/12 in 2569/13, vse k.o. B., na način, da se pri njegovem izračunu upošteva pravna podlaga določena v 14. členu Odloka o komunalnem prispevku. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka meni, da tožba ni utemeljena. Navaja, da je iz prilog razvidno, da je bila Pogodba z dne 26. 7. 2004 sklenjena samo z Javnim podjetjem Komunala A. in sicer Pogodba o primopredaji meteorne kanalizacije v opravljanje in vzdrževanje z dne 26. 7. 2004. Izjave z dne 27. 7. 2004 ni mogoče šteti kot izpolnitev obveznosti po pogodbi do vodovoda A. s tem, da mu neodplačno prenese zgrajene vodovodne naprave za zagotovitev vodooskrbe na navedenih parcelah. Urbanistična pogodba v 10. členu jasno določa, da je stranka vsake pogodbe o predaji komunalne infrastrukture upravljalcem tudi tožena stranka, navedeno izjavo pa je tožeča stranka podpisala mimo tožene stranke. Dne 27. 10. 2004 je bil izdan dopis s stani Samostojne investicijske službe, Mestne občine A., v katerem je bilo ugotovljeno, da je bil izdelan končni obračun opravljenih del za izgradnjo komunalnih naprav za šest parcel v C.. Iz sporočila izhaja, da je ob izvajanju del prišlo do povečanja količin pogodbenih del, nadalje, da so bila izdelana tudi dela, ki niso bila predmet pogodbe. Takratni pooblaščenec tožeče stranke je toženi stranki poslal poziv, da se znesek stroškov v infrastrukturo poračuna z že plačanim komunalnim prispevkom, kot to med drugim izhaja iz 14. člena Odloka o komunalnem prispevku. Tožena stranka je na to odgovorila, da je izgradnja infrastrukture zaradi postopnosti gradnje stanovanjskih objektov potekala fazno, zaradi lažje identifikacije so jo poimenovali prva in druga faza izgradnje infrastrukture. Vsaka faza je v različnem stanju predvidenih aktivnosti, čeprav se to vsebinsko smatra kot celoto. Ko bodo končani vsi postopki, bo sledila izdaja končne odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Poleg tega je tožeči stranki znano, da pred pristojnim sodiščem poteka spor glede višine vloženih sredstev v izgradnjo manjkajoče infrastrukture na nepremičninah s parc. št. 2569/5, 2569/19 in 2569/20. Tako do dokončne odločitve sodišča ni možno določiti višine vlaganj v izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture in do takrat tudi ni možno izvesti poračuna vlaganj ter izdati končne odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) v 4. odstavku 28. člena določa, da ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe.

V obravnavanem primeru je iz tožbe in iz priloženih listin razvidno, da tožena stranka ni odločila o zahtevi za odmero komunalnega prispevka v roku, ki ga določa zakon in tudi ne na dodatno tožnikovo zahtevo (v tem primeru več zahtev) v nadaljnjih 7 dneh. Po določilu 1. odstavka 69. člena ZUS-1 sodišče v primeru, če je vložena tožba zaradi molka, tožbi ugodi, če spozna, da je tožba upravičena in pod pogoji iz 1. oziroma 5. odstavka 65. člena samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. Zakon namreč ne določa primerov oziroma razlogov, ob katerih je treba šteti, da je molk upravnega organa utemeljen. Sodišče je po vpogledu v listine ugotovilo, da je tožeča stranka že 19.9.2004 na toženo stranko naslovila zahtevo za poračun komunalnega prispevka. Na toženo stranko je nato še dne 6. 10. 2004, 17. 7. 2006 in 18. 8. 2006 naslovila urgenco, nato 27. 11. 2008 pritožbo in nazadnje 30. 1. 2009 urgenco, da o pritožbi za poračun komunalnega prispevka tudi odloči. Da tožena stranka o zahtevi ni odločila, med strankama ni sporno. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni predpostavki za začetek upravnega spora, saj je potekel tako z zakonom predpisan rok za izdajo odločbe, tožena stranka pa tudi po vložitvi več zahtev tožeče stranke v nadaljnjem 7 dnevnem roku o zahtevi ni odločila. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom. Ker po presoji sodišča tožeča stranka upravičeno vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o zahtevi tožnika ali pa skladno s 5. točko 1. odstavka 153. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) prekine postopek s sklepom, v primeru, če je pravno relevantno za rešitev te zadeve kakšno predhodno vprašanje, ki ga tožena stranka po zakonu ne more rešiti.

Iz opisanih razlogov je sodišče v skladu s 1. odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo izdajo upravnega akta.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; Uradni list RS, št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika).