Jedro

Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno.

Revident s pavšalnimi navedbami o hudih posledicah, ki naj bi jih zanj imela neupravičena naložitev plačila davčnega dolga, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, št. DT 4295-4/2014-22 (04-3401-02) z dne 12. 3. 2014, s katerim je prvostopenjski davčni organ zoper revidenta kot ustanovitelja oziroma družbenika pravne osebe A, d. o. o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku brez likvidacije, začel davčno izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima revident na računih pri bankah, za poplačilo davčnega dolga, zamudnih obresti in stroškov davčne izvršbe v skupni višini 5.685,88 EUR. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-29-424/2014-2 z dne 30. 12. 2014, revidentovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega davčnega organa kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se smiselno sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje in da sodba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja oziroma enotne uporabe Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) v zvezi z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Odločitev naj bi imela za revidenta hude posledice, saj mu je bilo s sklepom o davčni izvršbi neupravičeno naloženo plačilo davčne obveznosti.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.(1)

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(2)

6. Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno.

7. Revident v reviziji pavšalno navaja, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar v zvezi s tem ne navede niti pravnih vprašanj niti sodb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.

8. Glede zatrjevanega odstopa odločitve v obravnavani zadevi od odločbe Ustavnega sodišča U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 oziroma sodbe in sklepa Upravnega sodišča II U 535/2012 z dne 19. 6. 2013, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da obe navedeni zadevi obravnavata odgovornost družbenikov in položaj upnikov v primeru izbrisa gospodarske družbe brez likvidacije po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) oziroma Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). V obravnavani zadevi pa je bila gospodarska družba, katere družbenik je bil revident, iz sodnega registra izbrisana po skrajšanem postopku brez likvidacije na podlagi 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), zato odločbi Ustavnega in Upravnega sodišča, na kateri se sklicuje revident, v tej zadevi nista relevantni.

9. Glede na navedeno uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Revident s pavšalnimi navedbami o hudih posledicah, ki naj bi jih zanj imela zatrjevana neupravičena naložitev plačila davčnega dolga, navedenim kriterijem za dovoljenost revizije ni zadostil. Naložitev davčne obveznosti pa sama po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015 in sklep VSRS X Ips 211/2014 z dne 10. 12. 2015. (2) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012 in X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.