25. 10. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Boris Mastnaka in drugih, vsi Celje, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Ljubljana, na seji 25. oktobra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o zazidalnem načrtu Ostrožno – sever (Uradni list SRS, št. 3/87, in Uradni list RS, št. 30/90, 18/94, 87/97, 20/98, 42/99, 55/2000, 106/02, 91/05, 95/07 – popr., 31/10, 40/11, 12/14, 15/16, 46/18 in 168/20) v delu, ki se nanaša na ureditveno območje EU/2, se zavrže.

2.Pobudniki sami nosijo svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o zazidalnem načrtu Ostrožno – sever (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki se nanaša na ureditveno območje EU/2. Navajajo, da so lastniki zemljišč, ki mejijo na zemljišča, ki so predmet urejanja z izpodbijanim delom Odloka, in trdijo, da izkazujejo pravni interes za vložitev pobude, saj spremembe doslej veljavnih prostorskih izvedbenih pogojev posegajo v lastninsko pravico pobudnikov (33. člen Ustave), s tem ko neposredno posegajo v določeno zaključeno prostorsko in/ali bivanjsko celoto, kot tudi v socialno funkcijo lastnine (67. člen Ustave) in pravico do zasebnosti (35. člen Ustave). Prizadet naj bi bil tako materialni interes pobudnikov kot njihov interes, da se ne vzpostavljajo pogoji, ki bi lahko imeli dodaten vpliv na izvrševanje lastninske pravice na njihovih nepremičninah in na poslabšanje njihovega življenjskega okolja. Pobudniki trdijo, da Odlok neposredno vpliva nanje, s tem ko predvideva bistveno povečanje števila prebivalcev, to pa po naravi stvari pomeni tudi več prometa ter s tem več hrupa in imisij škodljivih izpušnih plinov. Zlasti naj bi se poslabšal položaj tretje pobudnice in četrtega pobudnika, saj naj bi prek njunih zemljišč (trenutno travnikov) potekala dovozna pot do načrtovanih večstanovanjskih objektov. Pobudniki zatrjujejo, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33., 35. in 67. členom Ustave, Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) in Odloku nadrejenimi prostorskimi akti. Predlagajo, naj Ustavno sodišče Odlok odpravi, in na podlagi 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) uveljavljajo povračilo stroškov, vezanih na pobudo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Odlok v izpodbijanem delu ne učinkuje neposredno. Mestna občina Celje je z njim načrtovala gradnjo dveh enostanovanjskih stavb (prvi odstavek 4.a člena Odloka). Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Kolikor bodo pobudniki kot stranski udeleženci udeleženi v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja,[1] bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti Odloka navajali v teh postopkih. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudniki so zahtevali povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej 48. in 67. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1).