Jedro

Sklicevanje na obrazložitev sklepa, ki je bil izdan v paralelnem postopku, ni kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pod pogojem, da je šlo za postopek med istima strankama in da je bil sklep, na katerega se sodišče sklicuje, izdan istočasno.

Ker je bila s pravnomočno sodno odločbo vzpostavljena etažna lastnina, ni pravne podlage, s katero bi predlagatelj lahko uspel s predlogom, da se določi način uporabe nepremičnine, ki je v etažni lastnini nasprotnega udeleženca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj zatrjuje, da sta udeleženca solastnika nepremičnine parc. št. 1 k. o. X z ID znakom 0000(1). Predlagatelj je lastnik nepremičnine do deleža 95/100, nasprotni udeleženec pa do deleža 5/100, ki v naravi predstavlja poslovni objekt na naslovu Cesta 3. Predlagatelj uporablja vse prostore v prvem in vseh višjih nadstropjih, kletne prostore do deleža 95/100 in v pritličju del prostorov, ki je orientiran na notranje dvorišče stavbe. Nasprotni udeleženec uporablja prostore v kleti do deleža 5/100, v pritličju pa uporablja prostore v izmeri 138,65 m², ki so orientirani na Cesto 3(2). Nasprotni udeleženec ima v teh prostorih tri trgovske lokale, vsak od teh prostorov pa ima samostojni vhod s Ceste 3. Ker je način uporabe nepremičnine glede dostopa oziroma vstopa v del stavbe, ki ga uporablja predlagatelj, zanj nespremenljiv in objektivno nepravičen, v predlogu predlaga, da sodišče določi način uporabe nepremičnine tako, da bosta solastnika imela dostop do nepremičnine oziroma vhod v del stavbe, ki ga vsak od solastnikov samostojno uporablja, z javne ceste in na ta način predlagatelj ne bo prisiljen vstopati v stavbo z dvoriščne strani oziroma podhoda stavbe Cesta 5. Predlagatelj je v predlogu št. 1 in 2 označil, kateri del prostorov v pritličju, ki so orientirani na Cesto 3., prevzame predlagatelj in katere zadrži nasprotni udeleženec, ki dobi tudi dodatne prostore v pritličju, ki jih sedaj uporablja predlagatelj, s tem, da stroške gradbenih del za vzpostavitev drugačnega načina uporabe nosi predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja zavrnilo iz razloga, ker je na nepremičnini že vzpostavljena etažna lastnina, s sodno odločbo pa ni dopustno poseči v ureditev teh razmerij, ker je potrebno soglasje vseh lastnikov. Prvo sodišče je še odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(3) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku(4) in predlaga, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi izhajalo iz napačne opredelitve pravnih razmerij na nepremičnini, saj na nepremičnini ni bila vzpostavljena etažna lastnina. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe 105. in 107. člena Stvarnopravnega zakonika(5) in določbe Zakona o pravici na delih stavb. Ker etažna lastnina ni bila vzpostavljena, je predlagatelj v postopku N 97/2006 predlagal delitev solastne nepremičnine, v tem postopku pa določitev načina uporabe solastne stvari. Sodišče prve stopnje teh postopkov ni združilo, vodilo je enotne naroke le v smislu ekonomičnosti postopka, zato bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasniti, na podlagi katerih dejstev je ugotovilo, da je na nepremičnini vzpostavljena dejanska etažna lastnina, na katerem ima nasprotni udeleženec izključno lastninsko pravico. Ker obrazložitev sklepa nima razlogov o odločilnih dejstvih, je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po ustaljeni ustavnosodni praksi je pravica do pravnega sredstva lahko učinkovita le, če je odločba sodišča obrazložena na način, ki omogoča presojo, ali je sodišče v zadostni meri izpolnilo zahteve, ki mu jih glede ugotovitvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe. Samoupravni sporazum o razdelitvi DO E. C. in združitvi TOZD v njeni sestavi v druge DO v sestavi SOZD E. z dne 20. 11. 1978(6) je sodišče prve stopnje štelo kot pogodbo, s katero se je vzpostavila etažna lastnina, ki pa ni bila zemljiškoknjižno realizirana, niti ne predstavlja podlage za ureditev zemljiškoknjižnega stanja med udeleženci iz sporazuma oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Na strani solastnikov oziroma enega samega lastnika ni obstajala prava volja, da se vzpostavi etažna lastnina. S prodajo deležev predlagatelju s strani prodajalca E. b., d.o.o. se ni mogla vzpostaviti etažna lastnina, saj prodajalec ni bil edini lastnik stavbe, kar izhaja iz kupoprodajne pogodbe z dne 6. 7. 2000. Prodajalec bi moral v kupoprodajnih pogodbah določiti tako posamezne dele kot skupne dele, ki pripadajo stavbi kot celoti, ki pa niso bili določeni. Navedeno izhaja iz prodajne pogodbe z dne 7. 5. 1991 in aneksa z dne 2. 9. 1991, v kupoprodajni pogodbi z dne 5. 7. 2000 pa so skupni prostori sicer omenjeni, vendar niso določljivi. Takšno pravno sklepanje potrjuje sodna praksa in sicer sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 334/93. Nasprotni udeleženec se na podlagi sporazuma ni vpisal v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine do 5/100, solastninsko pravico in pravico do vpisa v zemljiško knjigo je dobil šele s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 30. 7. 2008, ki jo je sklenil z E. b., d.o.o. Nasprotni udeleženec ima tri vhode z javne ceste, predlagatelj, ki je 95 % solastnik nepremičnine, pa dostopa do dela, ki ga uporablja, z javne ceste nima, zato je njegov predlog utemeljen.

3. Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj v pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato naj bi imel pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa res le navedlo, da je na nepremičnini že vzpostavljena etažna lastnina in zato sodišče s sodno odločbo ne more poseči v ureditev razmerij na posameznih delih, saj je za ureditev teh razmerij potrebno soglasje vseh solastnikov, vendar pritožba pri tem zmotno ne upošteva, da je sodišče prve stopnje v sklepu še pojasnilo, da je zaradi ekonomičnosti postopka oglede, dokaz z izvedencem in naroke v zadevah N 97/2006 in N 307/2002 izvedlo skupaj, s tem, da je o vsaki stvari izdalo svoj sklep(7). Prvo sodišče se je na ta način smiselno sklicevalo na obrazložitev sklepa N 97/2006 z dne 2. 2. 2015, v katerem so pojasnjeni razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje namesto kriterijev za delitev solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog predlagatelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, ker je ugotovilo(8), da je bila že vzpostavljena etažna lastnina na nepremičnini. Sklicevanje na obrazložitev sklepa, ki je bil izdan v paralelnem postopku, ni kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pod pogojem, da je šlo za postopek med istima strankama in da je bil sklep, na katerega se sodišče sklicuje, izdan istočasno(9). Sklep v zadevi N 97/2006 je bil izdan 2. 2. 2015, izpodbijani sklep pa je bil izdan 3. 2. 2015, postopka med istima strankama je vodila ista sodnica, če se pri tem še upošteva, da je sodišče prve stopnje enotno vodilo postopka in da vprašanje (ne)obstoja etažne lastnine predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku(10), ni najti pravno upoštevanih razlogov, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje moralo v izpodbijanem sklepu povzemati iste razloge, zaradi katerih je bilo v postopku N 97/2006 ugotovljeno, da je bila na nepremičnini vzpostavljena navidezna solastnina, ki je dejansko predstavljala etažno lastnino. Povzemanje istih vsebinskih razlogov bi bilo zato neekonomično. Opisano postopanje sodišča prve stopnje ni poseglo v kakovost sodnega varstva, ki ga utemeljeno pričakuje vsak udeleženec nepravdnega postopka. Težko bi namreč zagovarjali tezo, da je zaradi opisanega ravnanja sodišča prve stopnje, možnost preizkusa sklepa povsem izključena, kar je temeljna predpostavka, ki utemeljuje obstoj absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Možnost preizkusa sklepa ni bila izključena, kar se kaže tudi v ravnanju predlagatelja, ki je v pritožbi podrobno pojasnil razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju ni bila vzpostavljena etažna lastnina in zaradi katerih šteje, da je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu materialnopravno zmotna. Tudi pravni silogizem sodišča prve stopnje je razviden iz sklepa, saj je v sklepu navedena zgornja premisa (pravno pravilo), kot tudi spodnja premisa (odločilna dejstva), zaradi katerega je bil predlog predlagatelja zavrnjen. Glede na že opisan potek (obeh) postopkov in (posebne) značilnosti nepravdnih postopkov, se izkaže, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

6. 112. člen ZNP določa, da v postopku za ureditev razmerij med solastniki odloči sodišče, če ni bilo med solastniki doseženo soglasje o uporabi stvari v solastnini. S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 97/2006 z dne 2. 2. 2015 je bila na nepremičnini (tudi formalno) vzpostavljena etažna lastnina, odločitev sodišča prve stopnje pa je bila potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1155/2015 z dne 23. 12. 2015. Ker je bila s pravnomočno sodno odločbo vzpostavljena etažna lastnina(11), ni pravne podlage, s katero bi predlagatelj lahko uspel s predlogom, da se določi način uporabe nepremičnine, ki je v etažni lastnini nasprotnega udeleženca.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP).

8. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): V nadaljevanju nepremičnina.

Op. št. (2): Predlagatelj T. cesto v nadaljevanju označuje tudi kot javno cesto.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (4): V nadaljevanju ZNP.

Op. št. (5): V nadaljevanju SPZ.

Op. št. (6): V nadaljevanju sporazum.

Op. št. (7): Glej 5. točko obrazložitve sklepa.

Op. št. (8): Na podlagi obrazložene dokazne ocene, kot jo določa 8. člen ZPP.

Op. št. (9): Glej Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem 3. knjiga str. 311. Op. št. (10): O katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 97/2006 z dne 2. 2. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1155/2015 z dne 23.12. 2015, zato je bilo pritožbeno sodišče vezano na citirani odločitvi glede predhodnega vprašanja, ki učinkujeta v subjektivnih, objektivnih in časovnih mejah njune pravnomočnosti.

Op. št. (11): Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Glede vzpostavitve etažne lastnine s sodno odločbo glej 110. člen SPZ.