Jedro

Procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe je izpolnjena le, če je taksa za pritožbo plačana v celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je pritožba tožene stranke umaknjena.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Pritožba tožene stranke je bila 31. julija 2010 vročena tožeči stranki, ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Tožeča stranka priglaša stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče s plačilnim nalogom z dne 6. 5. 2010, vročenim 10. 5. 2010, toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 267,00 EUR in jo opozorilo na posledice, če taksa ne bo plačana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da tožena stranka v 15-dnevnem roku sodne takse ni plačala v celoti, temveč le v višini 200,00 EUR.

Tožena stranka v pritožbi priznava, da je v roku, določenim s plačilnim nalogom z dne 6. 5. 2010, plačala le del sodne takse v višini 200,00 EUR, opustitev plačila preostanka sodne takse v višini 67,00 EUR pa pripisuje človeški napaki. Navaja tudi, da je preostanek sodne takse plačala takoj, ko je izvedela, da taksa ni plačana v celoti, to je 2. 7. 2010. Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka za meritorno obravnavanje le-te (1. odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je ta procesna predpostavka izpolnjena le, če je taksa plačana v celoti, delno plačilo sodne takse pa ne pomeni, da je procesna predpostavka za meritorno odločanje izpolnjena (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 244/2001 z dne 5. 12. 2001, sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cpg 326/2010 z dne 5. 5. 2010, sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cpg 383/2010 z dne 18. 3. 2010). Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno, ker sodna taksa ni bila plačana v celoti. Sicer pa pritožbeno sodišče pripominja, da iz podatkov spisa izhaja, da tožena stranka tudi dela sodne takse za pritožbo v višini 200,00 EUR ni plačala v 15-dnevnem roku od prejema plačilnega naloga. Slednji se je iztekel 25. 5. 2010, sodno takso v višini 200,00 EUR pa je tožena stranka plačala šele 27. 5. 2010 (list. št. 49).

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek tožene stranke, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa nepravilno oprlo na določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP. Po mnenju pritožnika bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, ko je bila taksa plačana v roku, vendar ne v celoti, postopati po določbi 1. odstavka 108. člena ZPP, ki za primer formalnih pomanjkljivosti predpisuje postopek poprave oziroma dopolnitve nepopolne vloge. Postopek z nepopolno vlogo se je v primeru nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse uporabljal le do uveljavitve novele ZPP-D (2. odstavek 105.a člena ZPP po noveli ZPP-C). Po novi ureditvi mora stranka sodno takso plačati najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem jo tudi opozori na posledice neplačila sodne takse (2. odstavek 105. a člena ZPP). Če stranka sodne takse ne plača v roku iz 2. odstavka 105.a člena ZPP in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga, v konkretni zadevi pritožba, umaknjena (3. odstavek 105.a člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov odgovora na pritožbo zoper sklep, ker navedeni strošek ni bil potreben (1. odstavek 155. člena ZPP). V postopku s pritožbo zoper sklep odgovor na pritožbo namreč ni predviden, saj se za ta postopek ne uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za odgovor na pritožbo zoper sodbo (366. člen ZPP).