Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka -torej v času predhodnega postopka - je stečajni dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo. Po določilu 5. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93), ni možno začeti stečajnega postopka predno se ne odloči o možnosti prisilne poravnave. V primeru neuspešne prisilne poravnave sodišče po uradni dolžnosti začne stečajni postopek - 57. člen ZPPSL.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik nosi svoje pritožbene stroške.
Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je upnikov predlog za ustavitev stečajnega postopka zavrnilo. V pravočasni pritožbi je navedel, da bi moralo sodišče odločiti o njegovem predlogu za začetek stečaja, ne pa voditi stečaj, ki ga je začelo po neuspešnem postopku prisilne poravnave.
Pritožnik je uveljavil tudi ugovor litispendence - torej potek dveh stečajnih postopkov zoper istega stečajnega dolžnika.
Pritožba ni utemeljena.
Najprej je potrebno ugotoviti, da se z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka uvede predhodni postopek za ugotovitev zakonitih pogojev za začetek stečajnega postopka. V te zadevi zadevi stečajni postopek še ni bil začet in zato ne more biti govora o dveh tekočih stečajnih postopkih.
Po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka -torej v času predhodnega postopka - je stečajni dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo. Po določilu 5. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93), ni možno začeti stečajnega postopka predno se ne odloči o možnosti prisilne poravnave. V primeru neuspešne prisilne poravnave sodišče po uradni dolžnosti začne stečajni postopek - 57. člen ZPPSL. Zato je prvostopno sodišče v skladu s zakonom začelo in vodi stečajni postopek. Na potek tega stečajnega postopka ne more imeti vpliva tekoči ali zaključen predhodni postopek po pritožnikovem predlogu.
Procesna usoda pritožnikovega predloga za začetek stečaja se lahko rešuje le v tistem postopku.
Pritožnik kot stečajni upnik nima pravice povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku - n.pr. za vložitev pritožbe, ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka. Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Slednji je po svoji pravni naravi nepravdni postopek za katerega velja, da udeleženci trpijo svoje stroške, razen če zakon določa drugače - 35. člen zakona o nepravdnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL. Kot je že zgoraj navedeno, pa med te ne spadajo stroški, ki so nastali stečajnemu upniku zaradi udeležbe v stečajnem postopku - razen kot članu upniškega odbora.