Jedro

Ker v zadevi ni izkazana podlaga za oceno o protipravnosti ravnanja B. d.o.o., niti ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano škodo in bivalnimi razmerami tožnika, niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ta ugotovitev pomeni, da odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh, torej prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja A.A., za vložitev tožbe zoper B. d.o.o., zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, zavrne kot neutemeljena. Pojasnila je, da iz odškodninskega zahtevka, ki ga je v imenu prosilca na B. d.o.o. vložila prosilčeva odvetnica izhaja, da prosilec biva v bivalni enoti št. 7, na naslovu … Enota je bila prej drvarnica, sedaj so prostori preurejeni in sicer brez ustrezne izolacije, zaradi česar so prekomerno vlažni. Zaradi bivanja v vlažnem okolju je prosilec začel bolehati na dihalih in ima kronično bolezen dihal, nastala mu je nepremoženjska škoda-škoda na zdravju. Ker ima prosilec pravico do zdravega življenjskega okolja, od B. d.o.o. zahteva odstranitev vira nevarnosti in odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 5000 EUR. V postopku je tožena stranka pridobila odgovor družbe B. d.o.o., iz katerega izhaja, da je bil prosilec v letu 2010 prijavljen na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj in mu je bila za določen čas oddana bivalna enota 12 naslovu ... (dne 10. 5. 2010). Zaradi prosilčevih pritožb glede neustreznosti bivalne enote, mu je bila 18. 8. 2011 dana v najem druga bivalna enota, številka 7, za katero ima prosilec sklenjeno najemno pogodbo za določen čas do 31. 3. 2012. Bivalne enote na ... je družba B. v letu 2010 pridobila s popolno prenovo stanovanjskih enot in ustrezajo vsem normativom za gradnjo bivalnih enot. V primeru, da se v kateri od teh enot pojavi vlaga, je to lahko posledica nepravilne uporabe, res pa je, da je bivalna enota namenjena začasnemu reševanju stanovanjske stiske prosilca, nikakor pa to ni trajna rešitev. Uporabnik enote si je v času, ko je v njej prebival, bil dolžan sam iskati trajno rešitev stanovanjskega problema.

Glede na navedbe prosilca in navedbe B. d.o.o., tožena stranka ugotavlja, da družbi B. ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, saj so na podlagi javnega razpisa prosilcu 15. 5. 2010 ponudile začasno rešitev stanovanjskega problema v obliki nastanitve v leta 2010 obnovljeni enoti, zaradi prosilčeve pritožbe o neustreznosti dodeljene enote, pa je bila prosilcu 18. 8. 2011 dodeljena druga enota, katero je sprejel in za katero ima sklenjeno pogodbo o najemu za določen čas. Vsled navedenega B. ni mogoče očitati, da prosilcu ni bilo nudeno primerno stanovanje po 10. členu Stanovanjskega zakona, ki določa, da je primerno stanovanje tisto stanovanje, ki je v takšni eno ali več stanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpis o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Glede na to, da so B. d.o.o. leta 2010 te bivalne enote pridobile s popolno prenovo, je tudi zaključiti, da ustrezajo normativom za gradnjo bivalnih enot, zato družbi ni mogoče očitati krivdnega oziroma protipravnega ravnanja. Tožena stranka pa glede na okoliščino, da prosilec v bivalni enoti biva slabih 5 mesecev, dvomi tudi o obstoju vzročne zveze med domnevno vlago in zdravstvenimi težavami prosilca. Organ za BPP tako ugotavlja, da niso izkazane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, zato je glede na vse ugotovljeno zaključil, da prosilec v zadevi nima izgleda za uspeh in da ni izpolnjen objektivni pogoj po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. Družba B. d.o.o. je toženi stranki posredovala napačne podatke. Pojasnjuje zakaj je moral zaprositi za bivalno enoto in zakaj je prišlo do njene zamenjave. Za bivalno enoto je zaprosil in jo dobil, vendar se je kasneje izkazalo, da za bivanje, ker je bila vlažna, ni primerna. Na ... so mu rekli, da mora iskati tržno stanovanje, česar pa mu ne dopuščajo finance. Prenovljeni stanovanjski objekt je star čez 100 let in da sanacija temeljev zaradi tega ne more biti uspešna, torej ne more biti uspešna niti sanacija vlage. Sodišču podjetje ni pojasnilo, da je zaradi spora z njimi ostal brez stanovanja. Nepremičnine njegovih prošenj za pomoč niso upoštevale, spori so se nadaljevali tudi na sodišču. Z njegovo situacijo je bil seznanjen Center za socialno delo in Policija. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP, zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper B. d.o.o, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.

ZBPP v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo poleg finančnega položaja prosilca tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku tega člena ZBPP opredeljuje, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna: (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Glede na navedeno je organ za BPP pri presoji dodelitve BPP moral presoditi, ali ima tožnik v zadevi, v kateri želi vložiti tožbo, verjetne izglede za uspeh. Ugotovitev tožene stranke, da je prosilec uspel s svojo prošnjo za začasno rešitev stanovanjskega problema, na podlagi javnega razpisa z dne 15. 5. 2010 in da sta mu bili za določen čas (zaporedoma) dodeljeni dve bivalni enoti, v obravnavami zadevi ni sporna. Tožniku je bila bivalna enota dodeljena za začasno reševanje stanovanjskih potreb. Sodišče se strinja s tožnikom, da morajo tudi bivalne enote izpolnjevati določene standarde in ravno za dosego tega namena je v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, predviden nadzor gradbene inšpekcije; v primerih pa, ko bivalna (stanovanjska) enota ne izpolnjuje v drugih predpisih zahtevanih pogojev, pa lahko inšpekcijski nadzor, ter s njim povezano odreditev del za normalno uporabo stanovanja, izvede stanovanjska inšpekcija. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) v primeru, ko lastnik ne ravna v skladu z odločbo izdano v inšpekcijskem postopku, določa, da lahko najemnik od lastnika zahteva, da mu priskrbi drugo stanovanje. Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na primernost stanovanja oziroma bivalne enote, mogoče doseči v postopkih predvidenih v prej navedenih predpisih, izvedba takih postopkov pa v konkretnem primeru ni bila izkazana. Ne glede na to, da v zadevi ni izkazan s predpisi predviden (upravni) nadzor nad zatrjevano neustreznostjo bivalne enote, pa sodišče ugotavlja, da je B. d.o.o. tožnikovi zahtevi za zamenjavo neustrezne bivalne enote ugodila.

Predpostavka odškodninske odgovornosti je protipravnost ravnanja, zato sodišče ob upoštevanju vsega navedenega soglaša s sklepom tožene stranke, da B. d.o.o. ni bilo mogoče pripisati protipravnega ravnanja, ki bi za posledico imelo odškodninsko odgovornost. Prav tako soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da obstoji dvom v obstoj vzročne zveze med tožnikovo zatrjevano boleznijo in bivanjem v bivalni enoti. Ker tako v zadevi ni izkazana podlaga za oceno o protipravnosti ravnanja B. d.o.o., niti ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano škodo in bivalnimi razmerami tožnika, niso podane predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ta ugotovitev pomeni, da odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh, torej prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP.

Ker je bil po presoji sodišča postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.