Up-71/97

11.12.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Z. O. iz K. na seji senata dne 11. decembra 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba Z. O. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-47/96 z dne 3.12.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik navaja, da si prizadeva za pravico do vojaške pokojnine v Sloveniji, saj je v Republiki Hrvaški prejemal le 50% pokojnine iz septembra 1991. Rečeno naj bi bilo, da bo Slovenija uredila vojaške pokojnine slovenskih državljanov na Hrvaškem. Zato je čakal celo leto 1992 do 25.2.1993, ko je vložil zahtevek na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Na vseh inštancah je bil zavrnjen z utemeljitvijo, da prejema pokojnino od Republike Hrvaške.

Pritožnik meni, da mu gre na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, objavljene v Uradnem listu v novembru 1992, akontacija vojaške pokojnine v Sloveniji in da so vse drugačne odločitve v nasprotju s 14., 32. in 50. členom Ustave.

Pritožnik je vojaški invalidski upokojenec od 1.9.1986 dalje. Pravico do starostne pokojnine je uveljavil pri takratnem zveznem Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, ki mu je pokojnino tudi izplačeval do leta 1992, ko mu je bila priznana najprej pravica do akontacije vojaške pokojnine (od 1.1.1992 dalje) nato pa vojaška pokojnina pri Hrvaškem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odločba št. IN-VO-000035 z dne 12.12.1992).

Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-70/92 z dne 5.11.1992 (OdlUS I, 77) odpravilo del določbe 1. člena Odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92) tako, da za Slovenske državljane izplačevanje "slovenskih" akontacij vojaških pokojnin ni več pogojeno s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Tako odločitev pa je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-147/94 z dne 30.11.1995 (OdlUS IV, 118) interpretiralo tako, da po eni strani ne daje pravice do dvakratnega uveljavljanja iste pravice oziroma ne daje izbirne pravice, po drugi strani pa zadosti načelu enakosti (državljanov) pred zakonom, če (jim) je zagotovljena pravica do socialne varnosti v državi, v kateri stalno prebivajo. Slovenski državljan, ki mu je priznana pravica do vojaške pokojnine v državi, kjer stalno prebiva, ni upravičen do "slovenske" akontacije vojaške pokojnine, ne glede na to, da je njegova pokojnina bistveno manjša, kot bi bila v Sloveniji.

Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-147/94 tudi ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo Sporazum o izplačevanju vojaških pokojnin, sklenjen med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ker pravna ureditev, na podlagi katere je bila tudi z izpodbijano revizijsko sodbo zavrnjena zahteva pritožnika za izplačevanje akontacije vojaške pokojnine torej ni v neskladju s 14. in 50. členom Ustave, tudi posamična odločitev, sprejeta na podlagi take ureditve, ne pomeni kršitve pravice pritožnika do enakosti iz 14. člena Ustave in kršitve pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata sodnica Milojka Modrijan in sodnika dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica senataMilojka Modrijan