Jedro

Preživnina se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ) - otroški dodatek je zgolj dopolnilni prejemek, ki predstavlja pomoč za preživljanje. Tako je tudi stališče sodne prakse, s tem, da pritožba ne navede dejstev, ki bi utemeljevale odstop od te enotne sodne prakse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan za preživljanje mladoletnega otroka1 plačati mesečno preživnino - od septembra 2020 do maja 2021 170,00 EUR, od meseca maja 2021 do meseca februarja 2022 284,00 EUR, od februarja 2022 do izdaje tega sklepa 184,00 EUR, od dneva izdaje tega sklepa dalje 284,00 EUR (I),2 da se zavrne, kar sta zahtevala udeleženca več ali drugače (razliko preživnine do 350,00 EUR mesečno in določitev preživnine naturalno) - (II), da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi predlaga pritožbenemu sodišču, da preživnino, kot jo je sodišče prve stopnje določilo nasprotnemu udeležencu, zniža tako, da bo skladna z njegovimi materialnimi zmožnostmi in potrebami upravičenke, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Nasprotni udeleženec je slabega premoženjskega stanja, kar izhaja iz 23. tč. sklepa, ko sodišče ugotavlja, da je dvakrat prejel izredno denarno socialno pomoč. Te okoliščine sodišče ni v zadostni meri upoštevalo pri določitvi preživninske obveznosti nasprotnemu udeležencu.

4. Sodišče je v premajhni meri upoštevalo, da ima nasprotni udeleženec večje stroške iz naslova odplačevanja kredita in leasinga, kot predlagateljica. Nasprotni udeleženec v zvezi s tem prilaga obvestilo SKB banke z dne 18. 3. 2023, iz katerega je razvidno, da se je njegov znesek mesečne kreditne obveznosti iz 158,14 EUR zvišal na 178,30 EUR. Nasprotni udeleženec prilaga tudi zadnje plačilne liste z dne 18. 4. 2023, 18. 5. 2023 in 16. 6. 2023, iz katerih so razvidni nizki dohodki, ki kažejo aktualno stanje.

5. Sodišče je ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec boljše možnosti zaslužka, ker lahko odloča o tem, koliko nadur bo mesečno opravil, za predlagateljico pa ugotavlja, da takrat, ko je prosta, opravi najnujnejše stvari zase in za otroka. Oba udeleženca sta zaposlena za polni delovni čas, opravita približno enako število delovnih ur, doma sta enako število ur, zato sodišče v sklepu zmotno ugotavlja, da ima nasprotni udeleženec čas za dodatno delo, predlagateljica pa ne. Te ugotovitve sodišča so protispisne, ker je predlagateljica na zaslišanju pojasnila, da je reševalka iz vode, da dela približno dva ali tri dni skupaj, potem je nekaj dni prosta, ker ima prilagodljiv urnik, in da se lahko dogovori s sodelavci za zamenjavo.

6. Sodišče je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izučen za avtomehanika, prezrlo pa je, da je predlagateljica po poklicu dipl. ing. strojništva. Če bi se zaposlila v svojem poklicu, bi prejemala bistveno višjo plačo, ker je povpraševanje po tovrstnih poklicih zelo veliko. Nobenega razloga ni, da predlagateljica za minimalno plačo dela kot reševalka iz vode, ker bi morala storiti vse, da zagotovi sredstva za preživljanje otroka.

7. Nasprotni udeleženec ne more poleg redne službe delati še kot avtomehanik, ker je splošno znano, da avtomobilski servisi delajo največ do 17.00 ure.

8. Splošno znano je dejstvo, da je bolj ekonomično vzeti na leasing nekoliko dražje vozilo, ki še ni toliko obrabljeno in potrebno popravil, kot pa poceni vozilo, saj so na koncu stroški uporabe dražjega vozila cenejši kot pa cenejšega vozila, za katerega je potrebno plačevati draga popravila.

9. Sodišče je pri nasprotnem udeležencu upoštevalo stroške za cigarete. Splošno znano dejstvo je, da gre za zasvojenost, ki se jo je težko znebiti, zato sodišče nasprotnemu udeležencu očita kajenje neutemeljeno, s tem, da ima tudi psihične težave.

10. Sodišče zmotno ni upoštevalo otroškega dodatka pri določitvi preživnine. Če bi starša brez upoštevanja otroškega dodatka prejemala enake dohodke, imela enake premoženjske razmere, enake stroške, in bi enako prispevala za preživljanje otroka, bi tistemu staršu, ki bi prejemal še otroški dodatek, po odštetju stroškov za otroka za lastne potrebe ostal znesek v višini otroškega dodatka, kar je nelogično in diskriminatorno do starša, kateremu se otroški dodatek ne nakazuje. S tako odločitvijo je nasprotnemu udeležencu kršena pravica do enakosti po zakonu in s tem ustavna pravica iz prvega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. Sodišče ni vezano na sodno prakso, temveč je vezano na ustavo in zakon.

_**Odgovor na pritožbo**_

11. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

_**Odločitev o pritožbi**_

12. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev**_

13. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

14. Nobene protispisnosti ni v ugotovitvah sodišča prve stopnje. Tudi izpovedba predlagateljice, ki jo povzema pritožba, ne kaže na to kršitev.

_**Glede uporabe materialnega prava**_

15. Sodišče prve stopnje je v 7. tč. sklepa povzelo zakonske določbe iz 183., 189., 190. in 196. člena Družinskega zakonika (DZ). Pritožbeno sodišče teh zakonskih določb znova ne povzema, da bi se izognilo ponavljanju.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

17. Sodišče prve stopnje je ugotovilo potrebe mladoletnega otroka za obdobje od 1. 9. 2020 do 1. 5. 2021 v višini 309,00 EUR mesečno, za obdobje od 1. 5. 2021 dalje pa v višini 603,31 EUR mesečno, česar pritožba opredeljeno ne izpodbija, s tem, da udeleženca na naroku 7. 3. 2023 nista imela pripomb na obseg teh mesečnih stroškov za otroka.

18. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica prejema mesečne dohodke v višini 1.100,00 EUR, prejela je regres v višini 1.150,00 EUR, za poslovno uspešnost 350,00 EUR (zato so protispisne pritožbene navedbe, da predlagateljica prejema le minimalno plačo), da nasprotni udeleženec od novembra 2022 prejema mesečno plačo v povprečju 1.650,00 EUR, brez prevoza in malice pa 1.300,00 EUR, da je bil krajši čas nezaposlen (tri mesece), da je takrat prejemal socialno pomoč in dodatno še denarno nadomestilo za brezposelnost, da svojega življenja v času nezaposlenosti ni posebej prilagodil, kar še posebej velja za življenjski standard, ki se ni spremenil, kar potrjuje tudi dejstvo, da plačuje zelo visoke mesečne leasing obroke za uporabo osebnega vozila AUDI A6, letnik 2014, v višini 240,00 EUR, kar bo plačeval še štiri leta, da teh stroškov ni ustrezno zmanjšal, kar bi zagotovo storil, če bi menil, da je iz tega razloga ogroženo preživljanje otroka oziroma njegovo lastno preživljanje (zato je brezpredmetno modrovanje nasprotnega udeleženca v pritožbi glede stroškov vzdrževanja in popravil cenejših vozil), da je nasprotni udeleženec opravljal avtomehanične storitve še pred enim letom, da je neprepričljiva njegova izpoved, da za te storitve ni ničesar računal, ker je to njegov hobi, da gre za dodatne zaslužke, ki jih je in bi jih lahko pridobival, da nasprotni udeleženec odloča, koliko nadur bo opravil mesečno za delodajalca, da ima dodatne stroške za cigarete, ki so mesečno 65,00 EUR, da živi v stanovanju, katerega solastnica je predlagateljica, da predlagateljici ne plačuje uporabnine, da mesečno plačuje stanovanjski kredit v višini 156,00 EUR, da otrok pri nasprotnem udeležencu preživi 1/4 časa.

19. Ta dejstva potrjujejo, da je sodišče prve stopnje pravilno naložilo nasprotnemu udeležencu, da krije 55% mesečnih potreb otroka, kar pomeni, da bi moral mesečno plačevati preživnino v višini 332,00 EUR. Ta znesek je sodišče znižalo na 284,00 EUR, ker otrok preživi pri nasprotnem udeležencu približno četrtino časa, zato je odštelo na račun stroškov bivanja in prehrane ter higiene za otroka četrtino teh stroškov. Ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera se tudi izkaže, da na višino ugotovljene preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca ne morejo vplivati pritožbene navedbe, da se je v času od zadnjega naroka, ko je sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da se izdaja končnega sklepa pridrži zaradi pridobitve listin, kreditna obveznost nasprotnega udeleženca zvišala na 178,30 EUR, kakor tudi ne dejstvo, da se je znižala njegova mesečna plača, ob upoštevanju, da nasprotni udeleženec odloča o številu nadur, ki jih bo opravil, kar ima neposredni vpliv na višino plače. Nasprotni udeleženec še vedno ohranja nespremenjen življenjski standard - mesečno plačuje leasing obroke za uporabo avtomobila Audi A6 v višini 240,00 EUR in ima visoke mesečne stroške zaradi kajenja - že zgolj ta dva mesečna izdatka bistveno presegata določeno mesečno preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca. Enako velja za pritožbene trditve, da bi se predlagateljica lahko zaposlila kot inženir strojništva in pridobivala višjo mesečno plačo, kot jo dobiva kot reševalka iz vode. Pri tem nasprotni udeleženec tudi spregleda, da je v pretežni meri breme varstva in vzgoje otroka na predlagateljici, kar še dodatno potrjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo preživninsko breme.

20. Preživnina se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ) - otroški dodatek je zgolj dopolnilni prejemek, ki predstavlja pomoč za preživljanje. Tako je stališče sodne prakse,3 s tem da pritožba ne navede dejstev, ki bi utemeljevala odstop od te enotne sodne prakse.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

21. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**Odločitev o pritožbenih stroških**_

22. V konkretnem primeru gre za nepravdni postopek, kjer velja splošno pravilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (40. člen ZNP-1). V družinskih postopkih velja sicer pravilo, da stroške sodišče porazdeli po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

23. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora že iz tega razloga kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

24. Predlagateljica mora kriti sama svoje stroške pritožbenega postopka glede na okoliščine primera in ob upoštevanju (ne)potrebnosti odgovora na pritožbo, glede na vsebinske razloge iz te vloge, s katerimi je predlagateljica izpodbijala pritožbene navedbe (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Hči je rojena ... 2014. 2 Povzet je le del izreka iz I. tč. izreka - podrobneje glej 2. stran sklepa. 3 VSRS II Ips 186/2014, VSL IV Cp 815/2020, VSC Cp 4/2021 in druge.