Jedro

Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnina ne more pridobiti z uporabo, ampak ga grajeno javno dobro pridobi na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za prenehanje služnostne pravice hoje in vožnje, ki poteka po parc. št. 718/8, 718/5 in 718/4, vse k. o. X, v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin 718/2 in 718/3, obe k. o. X. Obenem s tem oblikovalnim zahtevkom je zavrnjeno: nalog zemljiški knjigi, da izbris izvede; zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine za izbris služnosti; zahtevek za prepoved bodočih posegov (hoje in vožnje) tožencev po služečem zemljišču. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 255,89 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Zatrjuje, da je v sodbi nepravilno povzet odgovor Občine X z dne 18.5.2015. Občina je zapisala, da zemljišči par. št. 718/15 in 717/2, obe k. o. X, v naravi predstavljata nekategorizirano pot, ki služi tudi za dostop do parcel v lasti tožencev. Navedba občine, da je pot trenutno še v makadamski izvedbi, ni zapisana zaradi podatka, da je cesta v izgradnji, kot je dopis napačno interpretiralo sodišče. Pot kot edini dostop do svojih nepremičnin uporabljajo vsi lastniki nepremičnin, ki nanjo mejijo, tudi toženca. To je razvidno iz fotografij, izrisa parcel in zračnih posnetkov. Občina namerava to pot asfaltirati, sicer pa tudi služnostna pot ni v celoti asfaltirana. Občina soglaša z izgradnjo individualnega priključka iz parcel tožencev na to pot. V dopisu z dne 19.6.2015 je občina zapisala, da navedeni parceli predstavljata nekategorizirano javno pot, ki je v predlogu za kategorizacijo občinske ceste v status javnega dobra. Navedla je, da bo predlog kategorizacije podan jeseni 2015, sodba pa je bila izdana 1.3.2016. Ocenjuje, da je dokazni postopek pokazal, da imata toženca dostop do njunih parcel po poti, ki je cesta v javni rabi in je služnost zaradi spremenjenih okoliščin postala za toženca nekoristna. Služnostna pot poteka vzporedno z navedeno javno potjo, ločuje ju le robnik. Sodišče, ki je listine v sodbi napačno povzelo, je kršilo 15. točko drugega dostavka 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje tudi kršitev materialnega prava, kajti nepomembno je, da pot še nima formalnega naziva javnega dobra. Bistveno je, da ima dejansko takšen status. Javne ceste so lahko celo v privatni lasti, pa se na njih odvija promet in so razglašene za javno dobro. Navaja, da je tožnik prispeval k izgradnji nove ceste, toženca pa ne. Prispeval je k nakupu zemljišča in ga prenesel v last občine. Služnostna pot za toženca ni več potrebna, tožnika pa hudo obremenjuje. Poteka namreč ob tožnikovi hiši, kjer se zadržujejo otroci. Na tožnikovih nepremičninah se dela škoda, medtem ko javno pot vzdržuje občina; organizira tudi zimsko službo. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 386/2005, v kateri je zavzeto stališče, da služnostna pravica nima absolutne veljave. Ocenjuje, da so podani v 222. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) predvideni pogoji za ukinitev služnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med temi listinami, zapisniki oz. prepisi. Gre torej za primere, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima oz. za nepravilen prenos podatkov iz listinskega dokaznega gradiva v sodbo. Pritožnik omenjeno kršitev utemeljuje s trditvijo, da je sodišče v sodbo nepravilno povzelo vsebino dopisov občine z dne 18.5.2015 in 19.6.2015. Ni mu mogoče pritrditi, saj je vsebina dopisov v 11. točki sobe dobesedno povzeta. Očitana procesna kršitev torej ni bila storjena.

5. Pritožnik zatrjuje, enako kot pred sodiščem prve stopnje, da je z izgradnjo ceste na parc. št. 717/2 in 718/15, obe k. o. X, tožencema omogočeno, da do svojih nepremičnin dostopata neposredno iz javne ceste in je zato služnost hoje in vožnje zanju postala nekoristna. Ni mu mogoče pritrditi, kajti dokaznega bremena, da sta navedeni zemljišči javna cesta, ni zmogel. S 3. čl. Zakona o cestah (ZCest-1) so kot javne ceste opredeljene prometne površine, ki jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi. Tudi v definiciji ceste je kot bistvena lastnost ceste opredeljena njena prosta uporaba s strani vseh udeležencev v prometu (5., 6., in 7. točka prvega dostavka 2. čl. ZCest-1). Kot táko stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja, SPZ v 19. čl. opredeljuje javno dobro. Samo javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja; ostala zemljišča, tudi občinska, so prosto uporabljiva samo v primeru lastnikovega soglasja, ki pa je lahko kadarkoli preklicano. Status grajenega javnega dobra se pridobi na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti (2. točka prvega odstavka 2. čl. Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Pritožnik ni izkazal, da bi tak akt obstajal, niti tega, da je javno dobro nastalo s posegom v prostor. Prvostopenjsko sodišče namreč pravilno ugotavlja, da gradnja ceste ni zaključena, saj je njena površina v pretežnem delu makadamska, ker je zaradi izgradnje manjkajoče javne infrastrukture (kanalizacija, plinovod, optika ipd) predvideno njeno prekopavanje. Statusa javnega dobra nepremičnina ne more pridobiti z uporabo. Status javnega dobra se zaznamuje v zemljiški knjigi; toženec ne zatrjuje, da bi bil ta status v zemljiški knjigi zaznamovan.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča iz 12. točke sodbe: da občinska dopisa ne potrjujeta, da sta parc. št. 717/2 in 718/15, obe k. o. X, kategorizirana javna cesta in s tem zgrajeno javno dobro ter da imata toženca vsa potrebna soglasja za zgraditev in ureditev dovoza z gospodujočega zemljišča na navedeno pot. V dopisu z dne 19.6.2015 občina navaja, da bo kategorizacija šele jeseni 2015 predmet obravnave na seji Odbora za komunalo in preventivo Občine X. Tožnik je tisti, ki bi pred zaključkom glavne obravnave moral predlagati osvežitev podatkov o postopku kategorizacije oz. podelitve statusa javnega dobra. Zbiranje dokaznega gradiva je namreč naloga strank (7. čl. ZPP – razpravno načelo). Sicer pa dejstvo, da imata toženca dostop do svojih nepremičnin po zemljišču, ki je javno dobro, niti zatrjevano ni bilo. V okviru materialnega procesnega vodstva je sodišče tožečo stranko na naroku pozvalo, da status zemljišča dokaže. Tožeča stranka je zaradi ugotovitve statusa tega zemljišča predlagala poizvedbe pri Občini X. Na osnovi teh poizvedb ni mogoče zaključiti, da sta zemljišči prac št. 717/2 in 718/15, obe k.o X, javno dobro.

7. Navedeni zemljišči sta v naravi – delno asfaltirana, v pretežni meri pa makadamska – pot v lasti Občine X, ni pa izkazano, da sta javni površini, ki bi ju toženca pod pogoji, določenimi v zakonu ali drugih predpisih, lahko uporabljala kot prometno površino. Z zahtevo za prenehanje služnostne pravice hoje in vožnje bi tožnik lahko uspel samo v primeru, da bi bila izkazana potna povezava gospodujočih zemljišč z javno cesto, kakor je zgoraj opredeljena; torej z zemljiščem, ki ima status javnega dobra. Ker tožnik dokaznega bremena ni zmogel, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).