Jedro

V primeru, da med solastniki ne pride do sporazuma o delitvi stvari, poizkusi sodišče izpeljati fizično delitev stvari, tako da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če to ni mogoče niti z izplačilom razlike v vrednosti po opravljeni fizični delitvi lahko sodišče na predlog solastnika odloči tudi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelja in nasprotni udeleženec krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepremičnine v katastrski občini G. (31 parcel, označenih s parc. št. v 1. točki izreka sklepa), katerih skupna prodajna cena je 60.104,55 EUR in katerih solastniki so predlagatelja V. L. do 25/288, T. B. do 9/288 in nasprotni udeleženec A. L. do 254/288, razdružijo tako, da se vse nepremičnine dodelijo v izključno last in posest nasprotnemu udeležencu ter se pri deležih predlagateljev pri vseh navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na nasprotnega udeleženca, tako da postane lastnik do celote. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan predlagateljema izplačati njun solastninski delež v denarju in sicer V. L. 5.217,40 EUR, T. B. pa 1.878,26 EUR, obema v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa z obrestmi po obrestni meri, ki se v B. obrestujejo na bančnih depozitih za dobo treh mesecev in tečejo od pravnomočnosti sklepa do plačila, v primeru zamude po izteku trimesečnega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Odločilo je, da se v korist predlagateljev T. B. in V. L. vknjiži zakonita zastavna pravica v zavarovanje denarne terjatve predlagateljev na podlagi tega sklepa pri nepremičninah, naštetih v 3. točki izreka sklepa. Odločilo je nadalje, da so skupni stroški postopka 1.749,37 EUR, da je breme stroškov predlagatelja V. L. 151,86 EUR, predlagateljice T. B. 54,67 EUR in nasprotnega udeleženca A. L. 1.542,85 EUR ter da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici T. B. povrniti 451,39 EUR skupnih stroškov, ostale stroške pa krije vsaka stranka sama. Sklenilo je, da se postopek po predlogu predlagateljice A. B. ustavi.

Proti temu sklepu se pritožujejo predlagatelja T. B. in V. L. ter nasprotni udeleženec A. L.. Predlagatelja opozarjata, da je prvostopno sodišče v ponovljenem postopku odločilo povsem drugače, kot prvotno. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ker je sklep predlagateljema vročilo z neosebno sodno pošiljko. Sklepa zaradi pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti, ker je nesklepčen, nima razlogov, ne vsebuje podlage, je nerazumljiv, o odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin ter vsebini izpovedb udeležencev v postopku in med samimi temi listinami ter dejanskimi izpovedbami. Ni razvidno, pri katerem z.k. vložku so izkazane parcele vpisane. Sodišče je pristransko, neobjektivno in napačno sledilo stališčem ter nesprejemljivim principom nasprotnega udeleženca. Večinski solastnik nepremičnine je sicer nasprotni udeleženec, ki je v letih upravljanja povzročil propad zemljišča in objektov. Sodišče je pozabilo na bistveno dejstvo, da so nepremičnine zagotovo deljive v naravi. Opozarjata na stališče sodne prakse, pa tudi pritožbenega sodišča, da si mora sodišče prizadevati za fizično delitev stvari. Predlagatelja bosta vsaj tisto, kar jima gre v naravi in do česar sta kot solastnika upravičena, primerno uredila, kultivirala in rešila gotovega propada. Na domačijo sta predlagatelja zelo navezana. Na domačiji sta odraščala in imata lepe spomine. Drugi predlagatelj v skladu s svojo željo tako in tako prejme manj, glede na dejansko izkazani delež, prva predlagateljica pa bo z lahkoto in brez najmanjših bremen nasprotnemu udeležencu izplačala razliko. Ne gre za okrnjenje njivskih površin kmetije. Dejstvo je, da skoraj 12 ha velika kmetija, na kateri živi le ena stara oseba, brez težav in brez najmanjših pretresov lahko obstoji tudi brez dveh parcel, do katerih sta upravičena predlagatelja. Obe parceli imata dostop z javne poti, tako da obremenitev ostalih parcel ni potrebna. Drugačna rešitev ni upoštevna, niti možna. Celo nasprotni udeleženec je večkrat izjavljal, da denarja nima, da bi poplačal delež predlagateljev. Odločitev sodišča je nedopustna in predstavlja presenečenje za vse nepravdne udeležence. Sodišče bi očitno moralo izvesti ogled na kraju samem ali vsaj vpogledati v ustrezno mapno kopijo stanja v naravi.

Nasprotni udeleženec v pritožbi najprej opozarja na napačno navedbo imena predlagateljice v sklepu o ustavitvi postopka, saj ni Anica. B. pač pa Antonija B.. Pritožuje se glede odločitve o izplačilu solastninskega deleža predlagateljema. Nasprotni udeleženec je že leta nazaj izražal pripravljenost, da jima izroči v pokritje njunega solastninskega deleža parc. št. 1048/31 – gozd, po domače imenovano „občine“, ki bi nedvomno zadoščala za popolno poplačilo njunih solastninskih deležev. Nasprotni udeleženec ne more in ne bi mogel izplačati predlagateljema takšnih zneskov, kot so navedeni v izreku sklepa, saj prejema pokojnino v mizernem znesku, nima dohodkov od kmetije, ima pa vsakodnevno izdatke z gospodarjenjem na kmetiji. Poudarja, da je življenje na kmetiji zelo težko, posebno še, ker živi sam, ni poročen in tudi nima otrok. Če misli sodišče, da je predlog nasprotnega udeleženca o izročitvi parcele „občina“ nerealen, češ da je parcela zelo nizko ocenjena, opozarja, da bi lahko sodišče morebitno razliko kompenziralo z neko periferno nepremičnino, ki ni neizogibno potrebna za obstoj in obdelovanje kmetije. Pritožuje se zoper izrek o obrestih, ker je nerazumljiv in dopušča različne razlage ter v pogledu stroškovnega izreka, ker bi ga moralo sodišče na bolj jasen in razumljiv način obrazložiti.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje v obravnavanem sklepu ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se sklicujeta v pritožbi tako predlagatelja, kot nasprotni udeleženec, niti drugih takšnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Res je v 5. točki izreka sklepa prišlo do napake v zapisu imena predlagateljice A. B.. Ker gre za očitno napako v imenu, jo lahko sodišče prve stopnje popravi z izdajo popravnega sklepa (328. člen ZPP). Predlagatelja opozarjata na procesno kršitev, ker naj bi jima sodišče vročilo sklep nepravilno z neosebno sodno pošiljko. V tem delu pritožba ni razumljiva. Sodišče je obravnavani sklep pravilno vročilo njunemu pooblaščencu, ki je vložil zoper njega pravočasno pritožbo. V njej nadalje brez podlage očita sodišču, da sklep nima razlogov, da je nerazumljiv ter da so razlogi v nasprotju z vsebino listin in izpovedbami. Slednje ne drži, saj sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sklep vsebuje jasne in popolne razloge o odločilnih dejstvih, v njem ni nasprotij in zato ni podlage za očitek o kršitvah iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. V obrestnem delu je izrek sklepa, ki mu nasprotni udeleženec v pritožbi očita nerazumljivost, pravilen in v skladu z določbo 6. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Kar se tiče zemljiškoknjižnih podatkov parcel, naštetih v izreku sklepa, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa kot identifikacijski znak zemljiške parcele oznako katastrske občine, v kateri se nahaja in parcelno številko, kot je opisana v zemljiškem katastru (5. točka 1. odstavka 3. člena ZZK-1), kar pomeni, da so v izreku sklepa parcele pravilno označene.

V ostalem se tako pritožba predlagateljev kot pritožba nasprotnega udeleženca ne strinjata z načinom delitve solastnine ter obravnavanemu sklepu očitata zmotno uporabo materialnega prava in sicer določbe 70. člena SPZ. Pritožbeno sodišče je že v svojem prvem sklepu opozorilo na dolžnost sodišča, ki izhaja iz navedene določbe, da v primeru, kadar med solastniki ne pride do sporazuma o delitvi stvari, poizkusi izpeljati fizično delitev stvari, tako da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (2. točka 70. člena SPZ). Če to ni mogoče, niti z izplačilom razlike v vrednosti po opravljeni fizični delitvi, lahko sodišče na predlog solastnika odloči tudi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. točka 70. člena SPZ). Takšen način delitve solastnine, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo ob ponovnem odločanju, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni v nasprotju z določbo 70. člena SPZ, niti z napotki pritožbenega sodišča v prvem sklepu. V njem je med drugim opozorjeno, da mora sodišče pri fizični delitvi nepremičnin paziti na to, da ostane nasprotnemu udeležencu kompleks zemljišč kot zaključena celota, skratka, da je predmet delitve kmetija, na kateri biva in gospodari nasprotni udeleženec.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo tako obseg nepremičnin, ki so predmet delitve, kot tudi obseg in vrednost solastniških deležev udeležencev, ki so se med postopkom spremenili zaradi doseženega soglasja s predlagateljico A.B.. Tako je nasprotni udeleženec večinski solastnik nepremičnin do deleža 254/288, predlagateljica pa do deleža 9/288 in predlagatelj do deleža 25/288, kar pomeni solastniške deleže v ocenjeni vrednosti 1.878,26 EUR ter 5.217,40 EUR. Predlagatelja imata sicer prav, ko v pritožbi poudarjata, da gre za veliko kmetijo s številnimi parcelami, kar bi omogočalo fizično delitev tako, da se iz kompleksa zemljišč izloči posamezne oz. posamezno parcelo in jih dodeli predlagateljema. Vendar v zvezi s temi predlogi udeležencev izhaja, da so izražali nasprotujoče si interese. Predlagatelja sta vztrajala pri tem, da se jima dodeli točno določene parcele (predlagateljici njiva, imenovana „hribe“, predlagatelju pa parcela, imenovana „leščina“), medtem ko je nasprotni udeleženec ponudil predlagateljema v pokritje njunih deležev zgolj eno parcelo, imenovano „občine“, v naravi gozd. Sodišče prve stopnje potem, ko je pretehtalo vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev, ni sledilo tem predlogom, pač pa podrejenemu predlogu nasprotnega udeleženca, da nepremičnino v celoti obdrži sam ter izplača deleže predlagateljema. Pritožbeno sodišče s takšnim načinom delitve soglaša. Ugotovljeno je namreč, da noben od predlagateljev ni izkazal upravičenega interesa do parcel „hribe“ in „leščina“, predlagatelj namreč živi v Avstraliji in le občasno prihaja na obisk, predlagateljica pa živi v Ljubljani, torej se ne ukvarjata s kmetijstvom, medtem ko je na strani nasprotnega udeleženca prepoznaven močnejši in dejansko upravičen interes, da pri delitvi obdrži obe parceli v naravi. Izpovedal je, da na eni parceli pase živino in kosi, druga parcela je gozd, ki je bolj dostopen in bližje domu kot ostali gozdovi. Na drugi strani sodišče utemeljeno zavrača kot nerealen in neprimeren tudi predlog nasprotnega udeleženca, da predlagateljema v pokritje njunih deležev prepusti parc. št. 1048/31, v naravi gozd, ocenjen na znesek 3.846,54 EUR. V pritožbi sicer trdi, da navedena parcela vrednostno odgovarja solastninskemu deležu obeh predlagateljev, kar ne drži, pa tudi, da bi sodišče lahko morebitno razliko kompenziralo z neko drugo periferno nepremičnino. Slednjega pa sam tekom postopka ni nikoli predlagal, pa tudi predlagatelja nista pokazala nobene pripravljenosti, da za poplačilo njunega deleža dobita druge parcele, kot sta želela. Tudi glede zmožnosti plačila ocenjenih solastniških deležev predlagatelj šele v pritožbi trdi, da ne more in ne bi mogel izplačati takšnih zneskov, kot so navedeni v izreku sklepa, medtem ko je med postopkom takšno možnost vendarle dopuščal, če ne drugače pa s prodajo določenih parcel. Vse navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje delitev solastnine opravilo na edini možen in sprejemljiv način, ki ima podlago v določbi 5. odstavka 70. člena SPZ. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje zavrnilo obe pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Nasprotni udeleženec se neutemeljeno pritožuje zoper odločitev o plačilu stroškov postopka. Iz obrazložitve sklepa v tem delu namreč jasno izhaja tako višina stroškov, kot tudi, v kakšnem razmerju in zakaj jih udeleženci trpijo. Pravna podlaga za odločitev o stroških je v določbi 35. člena v zvezi s 126. členom ZNP.