19. 4. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marije Ribič, Spodnji Duplek, ki jo zastopa Samo Ilc, odvetnik v Radovljici, in drugih, na seji 19. aprila 2023

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper I. točko izreka sklepa Vrhovnega sodišča št. III Ips 59/2018 z dne 10. 3. 2020 in popravni sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 59/2018 z dne 25. 5. 2020 v delu, ki se nanaša na sklep sodišča druge stopnje glede nagrade za postopek pred tem sodiščem, se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 391. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožniki izpodbijajo odločitev Vrhovnega sodišča, ki je na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti spremenilo sklep sodišča druge stopnje glede priznanja nagrade pritožnikom (stranskim intervenientom na toženi strani) za postopek pred sodiščem druge stopnje in odločilo, da se jim ta nagrada ne prizna. Zatrjujejo, da čeprav gre za stroške postopka, zadeva odpira več pomembnih ustavnopravnih vprašanj, med katerimi je tudi vprašanje ustavnosti ureditve zahteve za varstvo zakonitosti. Zato vlagajo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 391. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki mu očitajo neskladje s 14. in 22. členom, prvim odstavkom 23. člena ter 35. členom Ustave. Menijo namreč, da je protiustavno, da lahko Vrhovni državni tožilec z zahtevo za varstvo zakonitosti poseže v pravnomočno razsojeno zadevo med dvema prirejenima pravdnima strankama.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po drugi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka. Za tak akt gre v zadevi pritožnikov, saj se sklep Vrhovnega sodišča nanaša le na odločitev o stroških stranskih intervenientov, konkretno za strošek nagrade pred sodiščem druge stopnje. Pritožniki sicer predlagajo izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS, vendar Ustavno sodišče tega predloga ne more presojati. Pritožniki namreč v ustavni pritožbi uveljavljajo očitke o protiustavnosti ZPP, ki jih vsebinsko niso uveljavili že v odgovoru na vloženo pravno sredstvo, konkretno v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti.[1] V skladu z zahtevo po izčrpanju pravnih sredstev mora udeleženec v postopku pred sodiščem aktivno izkoristiti vse procesne možnosti, ki so mu na voljo in v katerih lahko navaja pomisleke zoper stališča sodišč. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo. To velja tudi, ko ne gre za pravno sredstvo nasprotne stranke, temveč za izredno pravno sredstvo Vrhovnega državnega tožilstva, ki pa mora biti v skladu z ustavnosodno presojo[2] in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP)[3] vročena strankam postopka. Tudi v odgovorih na takšna pravna sredstva ima tako stranka možnost uveljavljati ustavnopravne vidike zadeve in si s tem zagotoviti, da se sodišče mora opredeliti do teh njenih očitkov.[4] Skladno z 22. členom Ustave je namreč sodišče dolžno navedbe o protiustavnosti argumentirano zavrniti ali pa v skladu s 156. členom Ustave prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pred Ustavnim sodiščem.[5] Šele izčrpanje pravnega sredstva po vsebini bi omogočilo presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS.[6] Ker pritožniki niso izčrpali pravnih sredstev, čeprav so imeli možnost, da v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavijo protiustavnost določbe ZPP, ki je bila pravna podlaga za odločitev Vrhovnega sodišča, ustavna pritožba ne more biti dovoljena. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Pravni interes pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 391. člena ZPP je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz zgoraj navedenih razlogov zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v zadevi pobudnikov ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti drugega odstavka 391. člena ZPP. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju so bili izločeni sodnica dr. Špelca Mežnar ter sodnika dr. Rok Čeferin in dr. Rajko Knez. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Prim. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-364/09 z dne 15. 9. 2009, št. Up-43/10 z dne 7. 4. 2011, Uradni list RS, št. 32/11, in OdlUS XIX, 32), št. Up-1025/12 z dne 16. 12. 2013 in št. U-I-65/15, Up-312/15 z dne 20. 10. 2015.

Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1084/16 z dne 5. 6. 2019, 9. točka obrazložitve.

Prim. sodbo ESČP v zadevi Perak proti Sloveniji z dne 1. 3. 2016.

Prim. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-364/09 z dne 15. 9. 2009, št. Up-43/10 z dne 7. 4. 2011, Uradni list RS, št. 32/11, in OdlUS XIX, 32), št. Up-1025/12 z dne 16. 12. 2013 in št. U-I-65/15, Up-312/15 z dne 20. 10. 2015 in glede zahteve za varstvo zakonitosti sklep Ustavnega sodišča št. U-I-134/21, Up-1162/20 z dne 23. 3. 2022.

Tako denimo sklep Ustavnega sodišča št. Up-1122/12, U-I-59/14 z dne 15. 10. 2015 (Uradni list RS, št. 82/15), 19. točka obrazložitve.

Tako še v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-236/10, Up-1285/10 z dne 20. 1. 2011, 2. točka obrazložitve in št. U-I-22/21, Up-99/21 z dne 16. 4. 2021, 2. točka obrazložitve.