Jedro

Kot upravičen vzrok zamude so lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti.

Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi odpovedi z dne 6.10.2009 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju sklenjene pri notarju AA v Idriji pod opr. št. XXX z dne 28.7.2006 med tožnikom in tožencema ter da sta mu toženca dolžna izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos v tožbenem zahtevku navedenih nepremičnin, vpisanih pri vl. št. X1, X2 in X3 k.o. Ž., na ime tožnika, sicer bo to listino nadomestila sodba. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 757,35 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

S sklepom z dne 18.12.2009 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožnik se pritožuje zoper obe odločitvi sodišča prve stopnje. V pritožbi zoper sodbo na podlagi odpovedi se sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da se tožnik zaradi starosti in bolezni naroka ni mogel udeležiti, njegov pooblaščenec pa je izkazal upravičen razlog za 15-minutno zamudo, do katere je prišlo zaradi zastojev na avtocesti in manjšega incidenta pri izhodu z avtoceste v Ljubljani. Pritožnik opozarja, da je skupno življenje pogodbenikov nevzdržno in neznostno, tožnik se ne more vrniti na svoj dom, ampak je bil prisiljen začasno iskati nastanitev v domu upokojencev. V primeru izdaje sodbe bi bila storjena velika krivica tožniku, s tako odločitvijo bi globoko posegli v njegove človekove pravice.

V pritožbi proti sklepu, ki jo je vložil iz vseh pritožbenih razlogov, se pritožnik ponovno sklicuje na nepopravljivo škodo, ki bi mu nastala zaradi zamude na narok, ki jo je pooblaščenec upravičil in utemeljil. Trditve v napadenem sklepu odgovarjajo dejanskemu stanju in je res zastopnik tožnika približno 15 minut zamudil na narok, lahko tudi manj, saj je toženo stranko skupaj z njenim zastopnikom srečal na hodniku, ko sta odhajali s sodišča. Ker se niso hoteli vrniti, je pristopil v sodno dvorano in sodnici pojasnil svojo zamudo. Ne soglaša z navedbami v sklepu, da bi vrnitev v prejšnje stanje negativno vplivala na sojenje v razumnem roku. Dejstvo je, da se tožba nanaša na zelo občutljivo in življenjsko pomembno zadevo, ki je potrebna in zahteva sodno varstvo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Ugotovitev sodišča, da je pooblaščenec tožeče stranke dne 6.10.2009 pristopil šele po zaključenem poravnalnem naroku in prvemu naroku za glavno obravnavo, za pritožnika ni sporna, meni pa, da je narok zamudil iz upravičenega vzroka. Glede tega se sklicuje na prometne zastoje na avtocesti. Ko je sodišče presojalo vsebino pravnega standarda upravičenega vzroka, je pravilno upoštevalo, da so to lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma da je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti. Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice, vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi v pravilnost razlogov sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in jim v celoti pritrjuje. Teža posledic, ki jih bo moral zaradi zavrnilne sodbe nositi pritožnik, pa ne more vplivati na presojo pogojev za vrnitev v prejšnje stanje po določbah 116. do 120. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

Sodbo na podlagi odpovedi izda sodišče ne le v primeru, če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku (317. člen ZPP), pač pa je vzpostavljena domneva o odpovedi tožbenemu zahtevku tudi v primeru, če tožeča stranka ne pride na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo glede na določbo 1. odstavka 282. člena ZPP. Zoper izdano sodbo na podlagi odpovedi ima tožnik omejene pritožbene razloge in sicer lahko vloži pritožbo glede na določbo 3. odstavka 338. člena ZPP le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Takšnih kršitev pritožbeno sodišče ni ugotovilo, saj so bili za izdajo sodbe izpolnjeni vsi pogoji po določbi 282. člena ZPP ob upoštevanju določbe 317. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo na podlagi določbe 353. člena ZPP.