Jedro

Uveljavljanje nadomestila plače predstavlja uveljavljanje plačila škode, ki jo je delodajalec povzročil z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena OZ mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti ne manj ne več, kot če bi delal.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v I. točki in III. točki izreka delno spremeni tako, da se v celoti na novo glasi: „I. Tožena stranka Republika Slovenija - Ministrstvo za ..., Ljubljana, je dolžna tožniku A.B., ...: - za mesec november 2010 od bruto plače 1.043,11 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2010 do plačila, - za mesec december 2010 od bruto plače 1.043,11 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2011 do plačila, - za mesec januar 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2011 do plačila, - za mesec februar 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2011 do plačila, - za mesec marec 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2011 do plačila, - za mesec april 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2011 do plačila, - za mesec maj 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2011 do plačila, - za mesec junij 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2011 do plačila, - za mesec julij 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2011 do plačila, - za mesec avgust 2011 od bruto plače 1.048.85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2011 do plačila, - za mesec september 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2011 do plačila, - za mesec oktober 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2011 do plačila, - za mesec november 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2011 do plačila, - za mesec december 2011 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2012 do plačila, - za mesec januar 2012 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2012 do plačila, - za mesec februar 2012 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2012 do plačila, - za mesec marec 2012 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2012 do plačila, - za mesec april 2012 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2012 do plačila, - za mesec maj 2012 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2012 do plačila, - za mesec junij 2012 od bruto plače 1.048,85 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2012 do plačila, - za mesec julij 2012 od bruto plače 482,47 EUR odvesti akontacijo dohodnine in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2012 do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Kar tožnik zahteva več, se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skupnem znesku 1.871,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku roka za prostovoljno izpolnitev, vse v 15 dneh pod izvršbo.“ V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v 8 dneh pod izvršbo od bruto plače (zneskov razvidnih od 1 do 21 alinee I. točke izreka) za čas od novembra 2010 do julija 2012 odvesti akontacijo dohodnine in izplačati plačo v neto zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov in zneskov, razvidnimi iz I. točke izreka. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati 5.604,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2012 do plačila v 15 dneh pod izvršbo, višji zahtevek (to je razliko od prisojenega do vtoževanega zneska 5.630,73 EUR) je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skupnem znesku 2.384,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku roka za prostovoljno izpolnitev, v 15 dneh pod izvršbo (III. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči, da gre pri višini upravičenja zneska bruto plače za že pravnomočno razsojeno stvar (to je odločitev sodišča v prvostopni sodbi Pd 389/2010 z dne 8. 12. 2011 in sicer odločitev glede bruto zneska 978,45 EUR) oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči, da je tožnik upravičen do bruto zneskov, ki jih je kot nesporne priznala tožena stranka in se le ti izplačajo na zakonit način tako, da se odvedejo prispevki in davki in tožniku nakaže neto znesek, ter ustrezno zniža tudi prisojene stroške postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo v ponovljenem postopku razčistiti vprašanje zaposlitve tožnika po 5. 11. 2010 ter nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka v delu, v katerem je bila sodba razveljavljena. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo napotilo pritožbenega sodišča in napačno uporabilo materialno pravo. Vztraja pri podanem ugovoru že pravnomočno razsojene stvari. Odločitev pritožbenega sodišča ne more iti v škodo tožene stranke. Sodišče prve stopnje bi moralo od bruto zneska plače 978,45 EUR odšteti znesek, ki ga je tožnik pridobil pri opravljanju samostojne dejavnosti ter odvesti prispevke in davke in tožniku prisoditi le neto znesek. Podrejeno pa še navaja, da je ves čas postopka na prvi stopnji trdila, da je lahko tožbeni zahtevek postavljen le v bruto znesku plače, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Takšna je tudi praksa, ki izhaja iz sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča. Sklicuje se na sodbo VDSS opr. št. Pdp 18/2012 z dne 18. 4. 2012. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo večje finančno breme, kot bi ga imela, če tožnik v času, ko ni bil zaposlen pri toženi stranki zaradi nezakonite odpovedi, sploh ne bi delal in bi bil brezposeln. Dolgovala bi mu bruto plačo, kot če bi delal. To tožena stranka priznava tudi tožniku, ki je v času nezakonite odpovedi celo opravljal samostojno dejavnost in ustvarjal določene prihodke, celo minimalen dobiček v določenem letu. Tožnik lahko zahteva izplačilo prispevkov iz pokojninske in zdravstvene blagajne, saj je temelj za plačilo naknadno odpadel, ne more pa teh zneskov terjati od tožene stranke. Ne strinja se z odločitvijo o stroških postopka. Stranka je upravičena do nadomestila za svojo vlogo le v kolikor gre za obrazloženo pripravljalno vlogo, stranka tudi ni upravičena do povrnitve stroškov za vsak opravljen narok (četudi gre zgolj za preložitev naroka) v višini 600 točk. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v sporni zadevi že odločalo, zadnjič je s sodbo in sklepom opr. št. Pdp 68/2012 z dne 6. 4. 2012 pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo v deseti alinei II. točke izreka (glede odločitve o tožbenem zahtevku za plačilo nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 5. 11. 2010 dalje) in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je sodišču prve stopnje naložilo, da v ponovljenem postopku razčisti vprašanje zaposlitve tožnika po 5. 11. 2010. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, delno zmotno pa je uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v skladu z napotili pritožbenega sodišča ugotovilo, da je bil tožnik od 5. 11. 2010 dalje vpisan kot samostojni podjetnik posameznik, da pa v vtoževanem obdobju plač ni prejemal, obračunane plače so bile obračunane le zaradi plačila prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje. Ob ugotovitvi, da bi tožniku v spornem obdobju pripadala plača, če bi pri toženi stranki delal za 21. plačni razred - policist III, in ob ugotovitvi, da v spornem obdobju ni prejemal plače, je tožniku priznalo nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejemal, če bi pri toženi stranki delal po izračunu, ki ga je predložil tožnik in s katerimi se je tožena stranka strinjala. Ker pa je tožnik v spornem obdobju plačeval prispevke, je sodišče prve stopnje odločilo, da mu jih je dolžna povrniti tožena stranka.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bila že s sodbo opr. št. Pd 389/2010 z dne 8. 12. 2011 pravnomočna odločitev glede neto zneska 652,31 EUR in bruto zneska 978,45 EUR. V skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. list RS, št. 2/2004 in naslednji) delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Med strankama ni sporno, da je tožniku v spornem obdobju pripadala plača za 21. plačni razred - policist III. Ob ugotovitvi, s katero se pritožbeno sodišče strinja, da tožnik v spornem obdobju ni prejel plače kot samostojni podjetnik posameznik in torej ni upravičen le do razlike v plači, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo nadomestilo plače v celotnem znesku. Uveljavljanje nadomestila plače predstavlja namreč uveljavljanje plačila škode, ki jo je delodajalec povzročil z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. list RS, št. 83/2001 in naslednji) mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti ne manj ne več, kot če bi delal. Tožnik je bil torej v spornem obdobju upravičen do nadomestila plače v višini, kot če bi delal, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

Pravnomočna odločitev sodišča glede nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi in posledično reintegracije in reparacije predstavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neplačevanja prispevkov iz delovnega razmerja. Ker pa je tožnik v spornem obdobju plačeval prispevke za socialno varnost od osnove, določene za samostojnega podjetnika, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mu jih je tožena stranka dolžna povrniti.

Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da je lahko tožbeni zahtevek postavljen le v bruto znesku plače, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnjo prispevkov urejata Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV, Ur. list RS, št. 56/96 in naslednji) in Zakon o dohodnini (ZDoh-2, Ur. list RS, št. 117/2006 in naslednji). Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega bi bilo dejansko nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov (in prispevkov), ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati, upoštevajoč prisojeni neto znesek plače. Izrek sodbe sodišča prve stopnje je bil zato v delu, ki se nanaša na izplačilo točno določenih neto zneskov, v nasprotju z materialnim pravom. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče toženi stranki naložilo obračun bruto razlike v plači ter izplačilo neto zneska, katerega višina pa bo znana šele po odvodu davka. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi delno ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo obračun bruto zneskov, po odvodu davkov in (prispevkov) pa izplačilo neto zneskov, ki jih po višini ni opredelilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sodbe (5. točka 358. člena ZPP), v preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka se pritožuje tudi glede odločitve o stroških postopka. Ob preizkusu odločitve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba delno utemeljena. Po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke. Po določbi 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči sodišče po skrbni in vestni presoji vseh okoliščin. Tožnik je upravičen le do povrnitve za pravdo potrebnih stroškov in v višini, določeni z Odvetniško tarifo (OT, Ur. list RS, št. 67/2003 in naslednji). Pri preizkusu odločitve o stroških postopka je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje tožniku priznalo previsoke stroške. Tako je bila nagrada za pripravljalno vlogo z dne 2. 10. 2009 priglašena v previsokem znesku 600 točk (namesto 100 točk – 2. točka tar. št. 15) ter za narok 20. 9. 2012 v znesku 600 točk (namesto 100 točk – 3. b točka tar. št. 15). Potrebni stroški tožnika tako znašajo 3330 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke (0,459 EUR), 20 % DDV ter 2 % materialnih stroškov znaša 1.871,00 EUR.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o stroških spremenilo tako, da jih je znižalo na 1.871,00 EUR.