Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Med stroške vojaškega usposabljanja, ki jih je tožnik dolžan povrniti, ker ni uspešno zaključil šole za častnike, sodijo tudi plača in nadomestila plače za čas bolniškega staleža.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se razveljavita sklep tožene stranke z dne 17. 2. 2009 in sklep z dne 19. 5. 2009 o tožnikovi obveznosti plačila stroškov vojaškega strokovnega usposabljanja (točka 1 izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka (točka 2 izreka).
Zoper sodbo, razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, za izpodbijanje katere tožeča stranka nima pravnega interesa, se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 388. člena ZPP pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka. Navaja, da Zakon o obrambi res določa, da je dolžan pripadnik stalne sestave, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen oziroma nedoločen čas, pa mu je bila ta odpovedana zaradi krivdnih razlogov, povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja in usposabljanja, pri čemer zakon še določa, da se sorazmerni del stroškov ugotavlja, kot če bi pripadnik pogodbo o zaposlitvi sklenil za določen čas 10 let. Sodišče prve stopnje se pri tem sklicuje na to, da je o sklepu o prenehanju delovnega razmerja že pravnomočno odločeno, da je zakonit. Ker iz tega sklepa ne izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz krivdnih razlogov, sodba sodišča prve stopnje pa o tem sploh nima razlogov, je podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbo 93. člena Zakona o obrambi, saj po tem določilu kandidatu, ki strokovnega usposabljanja ni uspešno opravil, pogodba o zaposlitvi preneha veljati in se mu torej ne odpove iz krivdnih razlogov po določilih ZDR. Po stališču tožeče stranke Pravilnik o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju ne more posegati v krog delavčevih obveznosti tako, da bi nalagal dodatne primere, v katerih bi bil delavec zavezan k povrnitvi stroškov. Prav tako pravilnik v nasprotju z zakonom določa, da mora zaposleni povrniti ministrstvu vse stroške, tudi stroške plač in nadomestil zaradi odsotnosti z dela, saj zakon določa, da se povrne sorazmerni del stroškov usposabljanja glede na razmerje, kot če bi pripadnik sklenil pogodbo za določen čas desetih let. Poleg tega sodba tudi nima razlogov o tem, zakaj šteje, da je sklep zakonit v delu, ki se nanaša na višino tožnikove obveznosti. Plače ne morejo biti predmet povračila, prav tako pa tudi ne stroški prispevkov delodajalca in revalorizacija. Tožnik je bil v času trajanja pogodbe pripravnik in je na tej podlagi prejemal tudi plačo. Priglaša pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/2007) in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako ni zagrešilo v pritožbi očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba vse razloge o odločilnih dejstvih in se tudi da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je o zadevi pravilno odločilo, čeprav delno iz drugih razlogov, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Sodišče prve stopnje je o zadevi odločalo drugič, saj mu je pritožbeno sodišče zadevo s sklepom opr. št. Pdp 767/2010 z dne 21. 10. 2010 vrnilo z napotkom, da naj odloči meritorno. Tako je v novem sojenju izvedlo vse potrebne dokaze in o zadevi meritorno odločilo. Tožbeni zahtevek tožnika je zavrnilo, saj je ugotovilo, da je pravna podlaga za vrnitev stroškov izobraževanja podana v 2. odstavku 93. člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.) in 8. členu Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v Ministrstvu za obrambo z dne 16. 5. 2006 ter 4. členu pogodbe o zaposlitvi (A1).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uporaba določbe 2. odstavka 93. člena ZObr v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker se ta določba ne nanaša na primer, ki se obravnava. Iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi namreč izhaja, da je bil z dnem 13. 2. 2007 razporejen na dolžnost kandidat za častnika – pripravnik z visoko strokovno izobrazbo v vojaške šole/šolo za častnike, iz aneksa št. 1 (A2) pa, da se z dnem 14. 8. 2007 razporedi na dolžnost kandidat za časnika – pripravnik z visokošolsko strokovno izobrazbo v vojaške šole/šolo za častnike. Pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za dobo desetih let. V skladu z določbami 1. in 2. odstavka 92. člena ZObr kandidat sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas desetih le pod pogojem, da uspešno opravi vojaško strokovno usposabljanje in sicer šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe. Iz 3. odstavka istega člena pa izhajajo posledice za primer, če kandidat strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno in sicer v takem primeru pogodba o zaposlitvi preneha veljati v roku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja. Tožnik je tako pogodbo o zaposlitvi sklenil skladno z 2. odstavkom 92. člena ZObr. Ker ni imel ustreznega vojaškega znanja, je bilo v pogodbi o zaposlitvi v 4. členu dogovorjeno, da mora v dveh letih od dneva sklenitve pogodbe uspešno končati šolo za častnike, v nasprotnem primeru mu pogodba o zaposlitvi preneha veljati v roku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja in mora potem v roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu povrniti vse stroške usposabljanja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje Pravilnik o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju Ministrstva za obrambo (B29) v 8. členu določa, kaj se šteje v stroške izobraževanja in sicer so to nadomestila plače za čas odsotnosti z dela in neposredni stroški izobraževanja. Tožnik je bil takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi od 13. 2. 2007 napoten na šolanje v ... redno generacijo Šole za častnike in je bil tako od začetka zaposlitve do 9. 11. 2007 na šolanju. Iz tega razloga je strošek izobraževanja tudi tožnikova plača in nadomestila za čas bolniškega staleža v tem obdobju in ne le stroški šolanja, kot to zmotno meni pritožba. Tožnik stroškov šolanja ni bil dolžan vrniti po 2. odstavku 93. člena ZObr, ampak je pravna podlaga za vrnitev stroškov 4. člen pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na 92. členu ZObr.
Sodišče pa je pravilno odločilo o višini stroškov, ki jih je tožnik dolžan povrniti. V dokazne namene je vpogledalo tudi plačilne liste tožnika v prilogah B44, specifikacijo izplačanih plač in prispevkov pod B46, izračun obresti stroškov izobraževanja pod B17, izračun povprečnih stroškov šolanja na kandidata ... redne generacije ŠČ (B18) in specifikacijo stroškov (B20), iz katerih izhaja, da je višina tožnikovih stroškov za obdobje šolanja v ... generaciji Šole za častnike v obdobju od 13. 2. 2007 do 9. 11. 2007 dejansko znašala 11.399,82 EUR, ki je znesek naveden v točki 3. Sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Po prvem odstavku 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, zato se do ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni opredeljevalo. Pritožbeno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi, pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).