Jedro

Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo, da se po uradni dolžnosti uvede postopek za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo.

2.Zoper sklep se laično pritožuje nasprotna udeleženka.

Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka. Pravni pouk, da zoper izpodbijani sklep ni pritožbe, je v nasprotju s 33. členom ZNP-1 ter enotno in ustaljeno sodno prakso (VSL I Cp 1771/2023 in VSL II Cp 1498/2020). Možnost uveljavljanja pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS je še posebej pomembna pri sklepu o uvedbi postopka postavitve pod skrbništvo. V tem postopku se odloča o posegu v ustavno zavarovane temeljne osebnostne pravice in v zasebnost. Velja splošna domneva o sposobnosti posameznika in je treba vsak poseg, tudi samo uvedbo postopka, razlagati restriktivno in s strogim testom sorazmernosti. Čeprav je nasprotna udeleženka v stoprvem letu starosti in temu primernega psihofizičnega stanja, to še ni dovolj za postavitev pod skrbništvo, ker so na voljo milejši ukrepi, da se zavaruje njene pravice v pravdnem postopku P 128/2020 -I Okrožnega sodišča v Ljubljani. Po določilu tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 sodišče začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Iz izpodbijanega sklepa izhaja le verjetnost obstoja takšnih okoliščin, torej nižji dokazni standard, ob tem pa se sklep sklicuje predvsem na ugotovitve izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra, v katerih niso bili upoštevani podatki iz medicinske dokumentacije, določene ugotovitve v tretjem in četrtem odstavku na peti strani izvedenskega mnenja pa so med seboj celo v nasprotju.

3.Center za socialno delo (CSD) na vloženo pritožbo ni podal odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi s drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.

6.Po določbi tretjega odstavka 57. člen ZNP-1 sodišče začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

7.Predlagatelj je v svoji pobudi navedel takšne okoliščine, ki bi tudi po oceni pritožbenega sodišča, če se izkažejo za resnične, terjale, da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo. Pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa izhaja zgolj verjetnost obstoja takšnih okoliščin, ni upravičen, saj je utemeljen razlog za pričetek postopka izkazan z izvedenskim mnenjem psihiatra dr. A. A. Pritožbeni očitek, da so ugotovitve izvedenca v tretjem in četrtem odstavku pete strani izvedenskega mnenja v nasprotju med seboj, ni utemeljen, poleg tega pritožnica ni konkretizirala, kateri ugotovitvi sodnega izvedenca naj bi bili med seboj v nasprotju in se je na nasprotje v mnenju zgolj pavšalno sklicevala.

8.Nasprotna udeleženka sicer navaja, da pogoji za postavitev pod skrbništvo niso podani, česar si tudi sicer ne želi, vendar pa bo sodišče o tem, ali nasprotna udeleženka zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, presojalo in ugotavljalo v nadaljevanju tega postopka (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika - DZ). Do pritožbene navedbe, da je nasprotna udeleženka primernega psihofizičnega stanja, se bo tako sodišče opredelilo v končnem sklepu oziroma odločitvi.

9.Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1V nadaljevanju pritožnica.

2Ur. list RS 16/2019.

3Tako tudi 4. točka obrazložitve sklepa VSL I Cp 1771/2023.

4Ur. list RS št. 15/2017.

5Ur. list RS št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 31, 31/2, 33, 33/1, 57, 57/3 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 262/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.