Jedro

Dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za vložitev pritožbe pravdna stranka ni dolžna predložiti, saj je to pogoj le za vložitev izvedenega pravnega sredstva. Ker ob vložitvi pritožbe ni bilo zatrjevano in ne izkazano, da ima pooblaščenec PDI, ob dejstvu, da je pravni pouk v sodbi vseboval opozorilo na posledice po II. odst. 89. čl. ZPP, sodišče ni bilo dolžno pozvati tožnika k dopolnitvi pritožbe s predložitvijo dokazila o opravljenem PDI za pooblaščenca. Če pritožba ne vsebuje pritožbenega podpisa, je nepopolna in jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo pritožbo, ki jo je tožnik vložil po pooblaščencu (ki ni odvetnik) zoper sodbo opr. št. P 230/2006 z dne 12.1.2009. Tožnik je po pooblaščencu odvetniku s pravočasno pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, pri tem je uveljavljal pritožbeni razlog bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pritožbo z dne 19.2.2009 sprejme v obravnavanje, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajal je, da je izpodbija odločitev sodišča prve stopnje nepravilna oz. vsaj preuranjena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnika v pritožbenem postopku ni zastopal odvetnik, temveč pooblaščenec, ki ni odvetnik, v konkretnem primeru I. D. Ker torej tožnika ni zastopal odvetnik, bi sodišče moralo stranko pozvati k morebitni dopolnitvi vloge s predložitvijo dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na določbo 336. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 108. čl. ZPP, saj ti zakonski določbi urejata popolnost vlog z vidika smiselnosti in popolnosti navedb v sami vlogi, ne pa glede izkazovanja pogojev iz IV. odst. 87. čl. ZPP. Ta zakon namreč nikjer eksplicitno ne navaja zahteve za predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč zgolj določa, da se pritožba vloži potom osebe, ki je opravila pravniški državni izpit, če le-ta zastopa stranko v postopku. To pa pomeni, da bi bilo stranko potrebno pozvati k dopolnitvi pritožbe v smeri poziva k predložitvi ustreznega dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu njegovega pooblaščenca. Po mnenju pritožbe je netočna obrazložitev napadenega sklepa, da te pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti, sploh pa ni šlo za pomanjkljivost, saj ima I. D. opravljen pravniški državni izpit, je tu sodno znan, sodišču ni neznano, da ima I. D. opravljen pravniški državni izpit, saj je bil celo zaposlen pri Okrožnem sodišču v Celju, sedaj pa je zaposlen v eni izmed odvetniških pisarn na območju tega sodišča. Sodišče prve stopnje je nepravilno tolmačilo določbo 108. in 336. čl. ZPP, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa tudi izhaja, da se sodišče prve stopnje zaveda, da je potrebno stranko, ki je ne zastopa odvetnik, pozvati k morebitni dopolnitvi pritožbe v smislu predložitve pooblastila oz. ustreznega dokazila. Ob tem je povzelo določbo II. odst. 98. čl. ZPP, s tem se pritožba strinja, le da bi v okviru te določbe ob upoštevanju tudi IV. odstavka citiranega člena sodišče prve stopnje moralo stranko pozvati k predložitvi dokazila tudi o opravljenem izpitu njenega pooblaščenca. Četudi iz pritožbe ne izhaja pooblaščencev naslov, na katerega bi bilo temu mogoče vročati sodna pisanja, bi bilo k dopolnitvi vloge potrebno pozvati stranko osebno. Stranka namreč zaradi nepravilnega ravnanja pooblaščenca ne sme trpeti negativnih posledic, še posebej ne takšnih, kot je izguba pravice za vložitev pravnega sredstva.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje stranko pozvati k dopolnitvi pritožbe s predložitvijo dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, saj stranka (torej tožnik) sama lahko vloži pritožbo (redno pravno sredstvo), čeprav nima opravljenega pravniškega državnega izpita. To je pogoj za stranko le za vložitev izrednega pravnega sredstva, kakor to določa določba 91. čl. ZPP v zvezi s IV. odst. 86. čl. ZPP.

Ob neizpodbijanem dejstvu, da ob vložitvi pritožbe ni bilo zatrjevano in ne izkazano, da ima oseba, navedena v pritožbi kot pooblaščenec (D. I.), opravljen pravniški državni izpit in ob dejstvu, da je pravni pouk v sodbi opr. št. P 230/2006 z dne 12.1.2009 vseboval opozorilo na posledice po II. odst. 89. čl. ZPP, je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnika pozvati k dopolnitvi pritožbe s predložitvijo dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu njegovega pooblaščenca.

Ob dejstvu, da pritožba ne vsebuje tožnikovega podpisa (podpisal jo je pooblaščenec), kar je sicer obvezna sestavina pritožbe po 335. čl. ZPP, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožba nepopolna, ker tako določa III. odst. 343. čl. ZPP. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. čl. ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev, ker tako izrecno določa 336. čl. ZPP.

Glede na vse obrazloženo je neupoštevna pritožbena trditev, da določba 336. čl. ZPP v zvezi 108. čl. ZPP ureja popolnost vlog z vidika smiselnosti in popolnosti navedb v sami vlogi, ne pa glede izkazovanja pogojev iz IV. odst. 87. čl. ZPP.

Pravno neupoštevne so tudi pritožbene navedbe o tem, da ima oseba, navedena v pritožbi kot pooblaščenec, opravljen pravniški izpit in da je sodišču to dejstvo znano. Po določbah ZPP mora pooblaščenec oz. stranka predložiti sodišču pisno pooblastilo za zastopanje po pooblaščencu, pooblaščenec pa mora izkazati obstoj pogojev za pooblaščenca.

Ob neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da v pritožbi ni naveden niti naslov tožnikovega pooblaščenca, pa ni bilo pogojev za ravnanje sodišča prve stopnje po II. odst. 98. čl. ZPP, zato je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.

Glede na vse navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe pravdnega postopka, zato pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 366. čl. ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 154. čl. ZPP).