Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba IV Ips 8/2009

ECLI:SI:VSRS:2009:IV.IPS.8.2009 Kazenski oddelek

hitri postopek o prekršku plačilni nalog osebna zaznava prekrška pisna odločba o prekršku razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo pravica do poštenega postopka možnost izjave o prekršku
Vrhovno sodišče
17. marec 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Izdaja plačilnega naloga, ne da bi bili podani pogoji za njegovo izdajo, pomeni kršitev pravice storilca do izjave.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, razveljavi se sodba Okrajnega sodišča v Mariboru PR 5322/05 z dne 5.6.2006 ter plačilni nalog Policijske postaje Maribor II z dne 8.6.2005 in se zadeva vrne prekrškovnemu v organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Maribor II je dne 8.6.2005 S.Č. izdala uvodoma navedeni plačilni nalog zaradi prekrškov po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP - 1) in desetim odstavkom v zvezi s 6. alinejo drugega odstavka 135. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, s katerim mu je naložila v plačilo globo v višini 50.000 SIT oziroma 208,64 EUR, ker je dne 4.6.2005 s svojim vozilom na Ž. ulici v M. opravljal premik nazaj, pa se pri tem ni prepričal, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu ali premoženje, po povzročeni prometni nesreči prve kategorije pa je s kraja prometne nesreče odpeljal, ne da bi na kraju prometne nesreče pustil svoje podatke oziroma podatke o vozilu. Zahtevo za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Mariboru zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni plačilni nalog in sodbo je vrhovni državni tožilec H.J. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da je prekrškovni organ prekršil določbo prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj je izdal plačilni nalog, čeprav prekršek ni bil neposredno osebno zaznan s strani uradne osebe (policista), pač pa je prekršek zaznal M.V. Zato bi lahko policist izdal le odločbo o prekršku. Kolikor pa bi plačilni nalog obravnavali kot odločbo o prekršku, pa bi šlo za odločitev brez obrazložitve, zato je podana kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva. Ker je prekrškovni organ po vložitvi zahteve za sodno varstvo slednjo skupaj s plačilnim nalogom in opisom dejanskega stanja poslal samo pristojnemu sodišču, ne pa tudi storilcu, ta ni bil seznanjen niti z opisom dejanskega stanja, niti z dokumentacijo v spisu, pri čemer je oboje bistveno vplivalo na odločitev sodišča, saj je nanje oprlo svojo odločitev in na njuni podlagi zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno. Navedeno postopanje storilcu ni zagotovilo poštenega postopka.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo S.Č., vendar se o njej ni izjavil. B.

4. Vrhovno sodišče je v podobnih primerih že večkrat odločalo (zadeve IV Ips 58/2007 z dne 28.2.2008, IV Ips 59/2008 z dne 17.6.2008, IV Ips 124/2008 z dne 24.2.2009). Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda plačilni nalog, če je dovoljen hitri postopek in če prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (prvi odstavek 57. člena ZP-1(1)). Za osebno zaznavo gre, kadar pooblaščena uradna oseba prekršek zazna neposredno s svojimi čutili, torej kadar je fizično neposredno navzoča ob storitvi prekrška in sama na podlagi lastnega opažanja ugotovi vse njegove znake v trenutku njihovega nastanka. Ker je pooblaščena uradna oseba neposredno prisotna ob izvršitvi prekrška, lahko tudi takoj ukrepa, saj njeni sklepi glede zaznanega prekrška niso odvisni od naknadne proste presoje dokazov, ki bi jih za dokazovanje preteklega dogodka predložile druge osebe ali pa bi jih zbrala sama pooblaščena uradna oseba. V primerih, ko pooblaščena uradna oseba s posebnim postopkom dokazovanja ugotavlja, ali so podani zakonski znaki prekrška in s tem povezana odgovornost kršitelja, pa mora prekrškovni organ izvesti ustrezen postopek o prekršku v celoti in izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami. Izdaja plačilnega naloga, ne da bi bili podani pogoji za njegovo izdajo, pomeni kršitev pravice storilca do izjave.

5. V obravnavanem primeru je policist Policijske postaje Maribor II po prijavi prometne nesreče prve kategorije opravil razgovor s pričo M.V. in ugotovil, da je storilec dne 4.6.2005 s svojim vozilom na Ž. ulici v M. opravljal premik nazaj, pa se pri tem ni prepričal, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu ali premoženje, po povzročeni prometni nesreči prve kategorije pa je s kraja prometne nesreče odpeljal, ne da bi na kraju prometne nesreče pustil svoje podatke oziroma podatke o vozilu. Po tako ugotovljenem dejanskem stanju je napravil sklep, da je storilec s svojim ravnanjem storil prekrška po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP in desetem odstavku v zvezi s 6. alinejo drugega odstavka 135. člena ZVCP, zato mu je izdal plačilni nalog.

6. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po prvem odstavku 57. člena ZP-1, saj policist prekrška ni osebno zaznal, bi moral prekrškovni organ izvesti hitri postopek in izdati odločbo o prekršku. Seznanitev z okoliščinami prekrška na podlagi zbiranja obvestil od prič ne pomeni osebne zaznave prekrška. Glede na opisano ravnanje pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa in sodišča ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je podana kršitev določbe 1. odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, saj plačilni nalog, izdan po 57. členu ZP-1, nima obrazložitve in zato storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku.

7. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, Okrajno sodišče v Mariboru pa te nepravilnosti prekrškovnega organa ni odpravilo in tako storilcu ni dalo možnosti, da se izjavi o očitanem prekršku, je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru ter plačilni nalog, zadevo pa vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. V novem postopku bo moral prekrškovni organ izvesti hitri postopek o prekršku ter izdati odločbo o prekršku.

8. Glede na to, da je Vrhovno sodišče zahtevi ugodilo na podlagi kršitve prvega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, ostalih uveljavljanih kršitev ni presojalo. Bistvo ostalih navedb zahteve predstavlja trditev, da storilcu ni bila zagotovljena pravica do izjave, ker ga sodišče ni seznanilo z opisom dejanskega stanja, ki ga je sodišču predložil prekrškovni organ. Izpodbijana sodba se opira na dejstva, ki so bila posredovana sodišču, zato je tudi v tem delu pritrditi zahtevi, ki se sklada s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 58/2007. Op.št.(1):V času storitve prekrška je veljal Zakon o prekrških (ZP-1-UPB1, Uradni list RS, št. 23/2005)

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia