Jedro

Za nastop materialnopravnih posledic prenehanja terjatve na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je odločilna procesna neaktivnost tožeče stranke. Gre torej za negativno procesno dejstvo, ki ga mora ugotoviti sodišče, da bi nanj lahko oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na tej materialnopravni podlagi.

Revidentka v reviziji utemeljeno opozarja, da se na navedeno materialnopravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti se do navedenih okoliščin ni opredeljevalo sodišče prve stopnje. Prav tako se na te okoliščine ni sklicevala tožena stranka v pritožbi. Te relevantne dejanske okoliščine je zato kot prvo ugotavljalo sodišče druge stopnje. Revidentka zato utemeljeno zatrjuje, da bi v takšnem primeru sodišče druge stopnje moralo postopati na način, kot je predviden v drugem odstavku 351. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje pred odločitvijo ni omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ključni relevantni okoliščini, na katero je oprlo odločitev o prenehanju terjatve, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave o pravnorelevantnih dejstvih. Revidentka pravilno opozarja, da je relevantne trditve zato lahko ponudila šele v reviziji. Revizijsko sodišče pa nima pooblastil, da bi v revizijskem postopku spreminjalo dejansko podlago izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi: - v točki I.1. izreka v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve v višini 213.033,86 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in - glede odločitve o stroških izvršilnega postopka (v točki I.1. izreka), ter glede stroškov pravdnega in pritožbenega postopka (v točkah I.2. in II izreka) in se zadeva v tem delu vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je z odločbo XII Pg 1762/2010 z dne 16.10.2015 obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 130841/2009 z dne 16. 9. 2009 v 1. točki izreka za glavnico v višini 213.033,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2009 dalje do plačila in za pripadajoči del stroškov izvršilnega postopka (I. točka izreka). V preostalem delu je 1. točko izreka sklepa o izvršbi razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka). Zavrglo je pobotni ugovor (III. točka izreka), toženi stranki pa naložilo povrnitev pravdnih stroškov (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v izpodbijani I. in IV. točki tako, da je sklep o izvršbi VL 130841/2009 razveljavilo tudi v preostalem delu in tožbeni zahtevek zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka v znesku 4.174,68 EUR in stroškov pritožbenega postopka v višini 6.353,16 EUR. Kot nosilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je sodišče druge stopnje upoštevalo, da je tožeča stranka zamudila enomesečni rok iz sedmega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), v posledici česar naj bi prenehala terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika.

3. Tožeča stranka je v zakonitem roku vložila revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Uveljavljala je revizijska razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter Vrhovnemu sodišču predlagala, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da potrdi odločbo sodišča prve stopnje, podrejeno temu pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje temu sodišču. 4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala Vrhovnemu sodišču, naj revizijo zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo stroškov revizijskega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede utemeljenosti revizije

5. Sodišče druge stopnje je odločitev o ugoditvi pritožbi tožene stranke in spremembi prvostopenjske sodbe utemeljilo na preizkusu, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ta preizkus mora opraviti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V tem delu je torej neutemeljen revizijski očitek, da je sodišče odločalo mimo pritožbenih navedb in da naj bi s tem prekoračilo zahtevek tožene stranke v pritožbi.

6. Sodišče druge stopnje je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na določbo sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Tožbeni zahtevek se je namreč nanašal na terjatev, ki jo je tožeča stranka uveljavljala v stečajnem postopku nad toženo stranko, a je bila prerekana. Sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa, da v primeru, ko upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim odstavkom tega člena, preneha njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Zakon torej pripisuje materialnopravne posledice opustitvi dolžnega procesnega dejanja tožeče stranke v postopku uveljavljanja prerekane terjatve, ki je bil začet pred začetkom stečajnega postopka, pa je bil nato prekinjen na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP.

7. Sodišče druge stopnje se je pri utemeljitvi, da je izpolnjen dejanski stan iz sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, sklicevalo na naslednje dejanske ugotovitve: - sklep o preizkusu terjatev je bil v stečajnem postopku nad toženo stranko objavljen 8. 7. 2011, - tožeča stranka je vložila pisno vlogo z dne 18. 11. 2011, v kateri je tudi predlagala nadaljevanje postopka, - glede na stanje spisa je bila vloga z dne 18. 11. 2011 prvo procesno dejanje tožeče stranke po začetku stečajnega postopka.

8. Za nastop materialnopravnih posledic prenehanja terjatve na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je odločilna procesna neaktivnost tožeče stranke. Gre torej za negativno procesno dejstvo, ki ga mora ugotoviti sodišče, da bi nanj lahko oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na tej materialnopravni podlagi.

9. Sodišče mora dati stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (prvi odstavek 5. člena ZPP). Če posamezna stranka, na strani katere je trditveno in dokazno breme, relevantnih dejstev niti ne zatrjuje, jo je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva dolžno na to opozoriti (285. člen ZPP). Na ta način mora biti stranki omogočeno, da se izjavi o vseh pravnorelevantnih dejstvih, ki so podlaga odločitvi sodišča o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

10. Revidentka v reviziji utemeljeno opozarja, da se na navedeno materialnopravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti se do navedenih okoliščin ni opredeljevalo sodišče prve stopnje. Prav tako se na te okoliščine ni sklicevala tožena stranka v pritožbi. Te relevantne dejanske okoliščine je zato kot prvo ugotavljalo sodišče druge stopnje. Revidentka zato utemeljeno zatrjuje, da bi v takšnem primeru sodišče druge stopnje moralo postopati na način, kot je predviden v drugem odstavku 351. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje pred odločitvijo ni omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ključni relevantni okoliščini, na katero je oprlo odločitev o prenehanju terjatve, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave o pravnorelevantnih dejstvih. Revidentka pravilno opozarja, da je relevantne trditve zato lahko ponudila šele v reviziji. S tem je bilo tožeči stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 379. člena ZPP.

11. Pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo še naslednje materialnopravne razloge. Kot rečeno, ustvarja materialnopravne posledice iz sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP le opustitveno (procesno) ravnanje tožeče stranke v enomesečnem roku po objavi sklepa o preizkusu terjatev. Samo pozitivno ravnanje v obliki predloga za nadaljevanje postopka ne ustvarja nobenih materialnopravnih posledic, ne glede na to ali je bil tovrsten predlog podan pravočasno ali po izteku enomesečnega roka. Tak predlog tudi ni procesna predpostavka za odločitev sodišča o nadaljevanju postopka.(1) Zato zgolj iz okoliščine, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o nadaljevanju postopka, še ni mogoče sklepati, ali so nastopile materialnopravne posledice iz sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP.

12. Čeprav so posamezna procesna dejstva v sodnih spisih praviloma evidentirana v popisu spisa v skladu s Sodnim redom, pa to ne odvezuje sodišča da strankam omogoči izjavo o obstoju teh procesnih dejstev, še posebej v primeru iz sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, ko zaradi neobstoja procesnega dejanja tožeče stranke nastanejo usodne materialnopravne posledice prenehanja terjatve. Ne nazadnje niso izključene niti (opravičljive ali neopravičljive) napake v evidentiranju procesnih dejanj oziroma pomote pri naslavljanju vlog na sodišče ali celo izgube ali uničenja vloge posamezne stranke iz razlogov izven sfere same stranke.

13. V ponovljenem postopku se bo sodišče druge stopnje moralo opredeliti do trditev tožeče stranke v reviziji, da naj bi tožeča stranka predlagala nadaljevanje postopka z vlogo z dne 30. 5. 2011, ki pa naj bi bila po pomoti opremljena z opravilno številko priložene zadeve XII Pg 3805/2010, pod katero se je vodila zadeva po nasprotni tožbi. Ob tem ne bo moglo mimo procesnega stanja spisa, iz katerega je razvidno, da je tožena stranka že ob vložitvi prve pripravljalne vloge 4. 2. 2010 (še v fazi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine) vložila tudi nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje pa ni izdalo procesnega sklepa o nedovolitvi nasprotne tožbe, na osnovi katerega bi bilo utemeljeno ločeno obravnavanje obeh zahtevkov. V tej luči je potrebno ocenjevati tudi vloge strank, ki so posredovane sodišču v povezavi z obema zahtevkoma.

14. Pri presoji vloge tožeče stranke z dne 30. 5. 2011 pa se bo sodišče druge stopnje moralo opredeliti tudi do okoliščine, da je bila vloga vložena pred dnevom objave sklepa o preizkusa terjatev, od katerega je pričel teči enomesečni rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Pri tem ne bo mogoče spregledati, da sodišče prve stopnje do objave sklepa o preizkusu terjatev ni zavrglo takšne „preuranjene“ vloge, kar pomeni, da jo je sedaj treba obravnavati kot pravočasen predlog za nadaljevanje postopka.

Glede odločitve o reviziji

15. Revidentka v reviziji izrecno pritrjuje stališču, ki naj bi izhajalo iz izpodbijane sodbe, da mora sodišče zahtevek razumeti kot ugotovitvenega, kot določa četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP. Iz takšnega stališča revidentke izhaja, da izpodbija revizijo zgolj v tistem delu, ko je zavrnjen ugotovitveni zahtevek za obstoj terjatve tožeče stranke. To hkrati pomeni, da z revizijo ne izpodbija odločitve sodišča druge stopnje o zavrnitvi tistega dela zahtevka, ki presega zgolj ugotovitveni zahtevek. V posledici ugotovljene bistvene kršitve postopka pred sodiščem druge stopnje je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo ter razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

Glede odločitve o stroških postopka

16. Glede na ugoditev reviziji, je Vrhovno sodišče razveljavilo tudi odločitev sodišča druge stopnje o stroških postopka (druga alineja I. točke izreka tega sklepa). O stroških celotnega postopka, vključno s stroški revizijskega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Sodba in sklep III Ips 63/2012 z dne 23. 5. 2014.