Posredovanje seznama zaposlenih zdravstvenih delavcev

Datum

29.04.2026

Številka

07120-1/2026/182

Kategorije

Delovna razmerja, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja seznama zaposlenih zdravstvenih delavcev za vključevanje v neprekinjeno zdravstveno varstvo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, katere osebne podatke posredovati v konkretnem primeru, vsekakor pa je pri posredovanju treba upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP v okviru neobvezujočega mnenja tako ne more odločati o tem, katere osebne podatke posredovati v konkretnem primeru, vsekakor pa je pri posredovanju treba upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev posamičnega zakonitega namena obdelave (v konkretnem primeru ustrezno zagotovitev neprekinjenega zdravstvenega varstva).

IP načeloma meni, da bi za konkretni namen najverjetneje moralo zadostovati posredovanje imena in priimka ter službenega kontaktnega podatka zaposlenega. IP dodaja, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS, 70/25 – ZUTD-I; v nadaljevanju: ZDR-1) v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje ZDR-1 v tretjem odstavku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko torej delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

IP posebej poudarja, da je obdelava delavčevih osebnih podatkov (npr. zasebnih kontaktnih podatkov) na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le izjemoma pod pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Osebna privolitev v delovnih razmerjih torej je oziroma naj bo bolj izjema kot pravilo, saj je delodajalec v razmerju do delavca močnejša stranka in so možnosti za zlorabo tega instituta v delovnih razmerjih toliko večje.

IP poudarja tudi, da je v vsakem primeru treba zagotoviti, da so posamezniki (v konkretnem primeru zaposleni) primerno obveščeni o vseh vidikih obdelave njihovih osebnih podatkov v skladu z določbami 13 (kadar se osebni podatki zbirajo neposredno od njih) oziroma 14. (kadar se osebni podatki zbirajo iz drugih virov) člena Splošne uredbe. To pomeni, da jim mora na jasen in pregleden način zagotoviti osnovne informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov, na primer glede namenov, rokov hrambe, uporabnikov oziroma kategorijah uporabnikov, o pravicah, ki jim pripadajo itd. IP je za pomoč upravljavcem pri seznanjanju svojih uporabnikov/strank glede obdelave osebnih podatkov pripravil tudi vzorec obvestila, ki je dostopen na spletni strani IP:

Vzorec obvestila posameznikom glede obdelave osebnih podatkov (člen 13 Splošne uredbe)

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali in katere osebne podatke posredovati v konkretnem primeru, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru vaš zavod kot izvajalec zdravstvene dejavnosti), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka