Jedro

Zakon sicer določa dva osnovna tipa javnih dražb (z zviševanjem ali z zniževanjem cene), vendar ni zakonske ovire, da se javna dražba ne bi mogla opraviti s kombinacijo obeh, če se pokaže interes večih dražiteljev za nakup.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika, vse k.o. X, specificirane v navedenem sklepu, odločilo tako: - prodaja premoženja kot celote se opravi na podlagi kombinirane javne dražbe z zniževanjem in zviševanjem izklicne cene, - javna dražba poteka v dveh korakih: - v prvem koraku se javna dražba začne in vodi z zniževanjem izklicne cene in sicer tako, da se najprej določi izklica cena v višini 140.000,00 EUR in če v tem delu dražba ni uspešna, se nadaljuje tako, da se izklicna cena zniža enkrat ali večkrat, največ pa do zneska 84.000,00 EUR, - v drugem koraku se javna dražba morebiti nadaljuje z zviševanjem dosežene cene iz prvega koraka dražbe, vendar zgolj med tistimi dražitelji, ki so v prvem koraku sprejeli po sklepu sodišča določeno izklicno ceno oziroma sprejeli posamezno ceno, - varščina se določi v višini 8.400,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik E. C., uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj smiselno predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 329. členu ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika mogoče prodati na podlagi javne dražbe (ki se izvede bodisi kot javna dražba z zviševanjem izklice cene, bodisi kot javna dražba z zniževanjem izklice cene) ali zavezujočega zbiranja ponudb, če eden od teh načinov predhodno ni uspešen, pa tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb.

6. Izklicno ali izhodiščno ceno mora sodišče določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja (prvi odstavek 332. člena ZFPPIPP), le-ta pa mora biti izdelana na podlagi tržne vrednosti in likvidacijske vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje (tretji dostavek 327. člena ZFPPIPP). Edino omejitev izklicne ali izhodiščne cene sodišču zakon določa ob prvem sklepu o prodaji. Ta ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti (drugi dostavek 332. člena ZFPPIPP), pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene pri prvem sklepu o prodaji pa izklicna cena ne sme biti nižja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, povečane za 25% (peti odstavek 332. člena ZFPPIPP). Pri nadaljnjih poskušanih prodajah zakonskih omejitev glede višine izklice oziroma izhodiščne cene ni.

7. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je bila že poskušena prodaja premoženja stečajnega dolžnika (ki je tudi predmet sedaj izpodbijanega sklepa) na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča St 1368/2008 z dne 7. 11. 2013 na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, slednja pa je bila določena v višini tržne vrednosti 386.957,77 EUR iz skladno s 327. členom ZFPPIPP pridobljene ocene vrednosti prodajanega premoženja. Ker prodaja po navedenem sklepu ni bila uspešna, je bila poskušena ponovna prodaja na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene na podlagi sklepa sodišča St 1368/2008 z dne 25. 4. 2014, tedaj po izklicni ceni, ki je bila enaka ocenjeni likvidacijski vrednosti premoženja v znesku 282.817,61 EUR. Ker tudi ta prodaja ni bila uspešna, je sodišče odločilo o prodaji premoženja na podlagi neposrednih pogajanj po nezavezujočem zbiranju ponudb s sklepom St 1368/2008 z dne 21. 10. 2014. Iz poročila upravitelja izhaja, da so v predpisanem roku prispele štiri ponudbe, najvišja med njimi v višini 84.000,00 EUR, naknadno po roku pa je upravitelj prejel še nezavezujočo ponudbo v višini 140.000,00 EUR. Sodišču je zato predlagal izdajo že četrtega sklepa o prodaji na kombinirani javni dražbi z zniževanjem in zviševanjem izklicne cene, pri čemer naj se določi izklicna cena 140.000,00 EUR (ki predstavlja višino prepozno prispele nezavezujoče ponudbe) z možnostjo zniževanja največ do zneska 84.000,00 EUR (ki predstavlja najvišjo v roku oddano nezavezujočo ponudbo). Prvostopenjsko sodišče je argumentiranemu predlogu upravitelja glede načina prodaje in izklicne vrednosti v celoti sledilo, upoštevaje že predhodne poskušane in neuspešne prodaje.

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da je z izpodbijanim sklepom izbrani način prodaje nezakonit. Zakon določa dva osnovna tipa javnih dražb (z zviševanjem ali z zniževanjem cene), vendar pritožbeno sodišče ne vidi nobene zakonske ovire, da se javna dražba ne bi mogla opraviti s kombinacijo obeh, torej v prvem koraku z zniževanjem cene, v drugem pa z zviševanjem cene, če se pokaže interes večih dražiteljev za nakup. V slednjem primeru zato ne igra nobene odločilne vloge z izpodbijanim sklepom določena najnižja cena, pod katero upravitelj ne sme prodati premoženja, ki je predmet prodaje. Prav soočenje večih potencialnih kupcev lahko v drugem koraku privede do zviševanja cene in s tem optimiziranja unovčenja premoženja. V primeru konkurence večih dražiteljev, čeprav bi bila cena znižana do najnižje v izpodbijanem sklepu dopustne vrednosti, bo namreč lahko prišlo do zviševanja cene, zato pritožbeno sodišče ne vidi možnosti špekulacij ob izbranem načinu prodaje. Da je interes za nakup premoženja velik, pa nenazadnje priznava sam pritožnik s pritožbenim sklicevanjem na informacije nepremičninske agencije, da se za prodajano premoženje zanima vsaj šest zainteresiranih kupcev. Navedeni podatek pa sovpada tudi z informacijo upravitelja o petih podanih (pravočasnih in nepravočasni) nezavezujočih ponudbah interesentov za nakup.

9. Glede na zgoraj obrazložene zakonske neomejitve pri določitvi izklicne cene v primeru z izpodbijanim sklepom že četrte poskušane prodaje pa je pritožbeni očitek kršitve določbe prvega odstavka 332. člena ZFPPIPP o določitvi izklicne cene na podlagi ocenjene vrednosti premoženja neutemeljen, kot tudi očitek kršitve tretjega odstavka 332. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče z dodatnim sklepom o prodaji lahko določi izklicno oziroma izhodiščno ceno v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, saj spodnje meje znižanja likvidacijske vrednosti premoženja citirano določilo ne določa. Več kot očitno je, da je bila izhodiščna cena določena na podlagi informacij iz treh poskusov prodaj, zlasti pa tretjega poskusa in različnih razponov ponudb iz slednjega.

10. Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita nepreizkusljivost izpodbijanega sklepa in s tem bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi izpodbijani sklep ne imel razlogov o tem, zakaj sodišče ocenjuje v izpodbijanem sklepu določen način prodaje kot najprimernejšega. Tako iz dosedanjih sklepov o prodaji, doslej določenih izklicnih cen in poročil upravitelja o neuspelih poskusih prodaje ter doslej ponujenih nezavezujočih ponudb za nakup (vse navedeno je pritožniku dostopno tudi na spletni strani AJPES), je namreč evidentno, da dve javni dražbi z zviševanjem cene nista bili uspešni, kot tudi ne prodaja z nezavezujočem zbiranjem ponudb in neposrednimi pogajanji. Torej je kot neizčrpan ostal le način prodaje na javni dražbi z zniževanjem cene in zavezujoče zbiranje ponudb. Sodišče je torej izbralo doslej še neposkušan način prodaje na javni dražbi z zniževanjem cene (v prvem koraku) in z zviševanjem cene (v drugem koraku), pri tem pa evidentno ocenilo glede na izkazani interes potencialnih kupcev (ki ga zatrjuje tudi pritožnik) za v tej fazi postopka najprimernejši način prodaje, izhajajoč iz doslej neuspelih poskusov prodaje. Sicer pa tudi sam pritožnik ne pove, kakšen način prodaje bi bil glede na konkretne zgoraj opisane okoliščine primera najprimernejši, niti ne poda lastne ocene primerne izklicne cene za prodajano premoženje.

11. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Izrek o pritožnikovih pritožbenih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik pokrivati sam svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.