Jedro

Vročanje je ena od bistvenih sestavin ustavne človekove pravice do izjave v postopku, saj se lahko le stranka, ki sodno pisanje dejansko prejme, o njem pred sodiščem tudi izjavi in s tem vpliva na odločitev sodišča. V izvršilnem postopku je temeljni institut, s katerim dolžnik uresničuje svojo pravico do izjave, ugovor zoper sklep o izvršbi. Gre namreč za sploh prvo dolžnikovo možnost, da se brani pred zoper njega izdanim sklepom o izvršbi. To pravico pa lahko dolžnik učinkovito udejani le, če mu je bil sklep o izvršbi najprej sploh (pravilno) vročen.

Vročitev po fikciji se lahko šteje za pravno učinkovito le, če ni dvoma, da je bila takšna vročitev opravljena pravilno oziroma skladno s pravili ZPP. Fizični osebi se vroča na naslovu njenega dejanskega prebivališča in ne more biti veljavna fiktivna vročitev, opravljena na naslovu, kjer stranka dejansko ne prebiva.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor drugega dolžnika zavrglo (1. točka izreka), in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 6601/2026 z dne 27. 1. 2026, delno ustavilo za dne 19. 2. 2026 plačanih 900,00 EUR (2. točka izreka).

2.Drugi dolžnik je vložil pravočasno pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa. Navaja, da mu je bil sklep o izvršbi vročan na naslov Ulica 12, A. Na tem naslovu drugi dolžnik že dlje časa ne prebiva, niti nima tam prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, prav tako tam ni imel oziroma nima prijavljenega naslova za vročanje. Drugi dolžnik ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 2, B., kar je bilo pojasnjeno že v ugovoru z dne 24. 2. 2026, in kar drugi dolžnik izkazuje s priloženo fotokopijo osebne izkaznice št. 000, ki jo je dne 15. 10. 2025 izdala UE B. Drugi dolžnik na naslovu Ulica 12, A., kamor mu je bil vročen sklep o izvršbi, ne živi že dlje časa, niti nima tam prijavljenega naslova za vročanje pošiljk. O navedenem naj se sodišče prepriča z vpogledom v uradne evidence. Vročitev sklepa o izvršbi na naslov, kjer dolžnik dejansko ne prebiva in kjer nima prijavljenega prebivališča ali naslova za vročanje, ni bila opravljena pravilno, posledično pa rok za vložitev ugovora sploh ni mogel začeti teči. Pravilna vročitev je namreč procesna predpostavka za začetek roka za pravno sredstvo. Sodišče prve stopnje se do vprašanja pravilnosti vročitve vsebinsko ni opredelilo, temveč je zgolj formalno ugotovilo datum vročitve, ne da bi preverilo, ali je bila vročitev sploh zakonita. Kot izhaja iz izpisa portala Pošte Slovenije za sledenje pošiljk, za pošiljko s številko RV 001 SI, je bil sklep o izvršbi z dne 27. 1. 2026 drugemu dolžniku vložen v hišni predalčnik dne 16. 2. 2026. To pomeni, da je bil sklep o izvršbi vročen na podlagi fikcije. V skladu s sodno prakso je veljavnost nadomestni vročitvi s fikcijo po določbah ZPP mogoče priznati le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena skladno z zakonom. Pogoji, pod katerimi je mogoče vzpostaviti fikcijo vročitve, so zelo strogi, saj ima takšna oblika vročitve za stranko lahko neugodne posledice (npr. zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, kot v predmetni zadevi) in lahko v primeru, da je uporabljena napačno, hudo prekrši pravice dolžnika. Sodna praksa je zato že večkrat izrekla, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva (npr. VSRS sklep II Ips 793/2008, VSRS sklep II Ips 95/2016, VSL sklep IV Cp 4725/2010, VSL sklep IV Cp 1974/2013, VSL sklep I Cp 486/2017, VSM sklep I Cp 598/2017, VSRS sklep II Ips 88/2019 in drugi), saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavljala svoje pravice v postopku (odločba Ustavnega sodišča RS U-I-279/08, VSL sklep I Ip 1086/2023). Pri tem ne gre spregledati določbe drugega odstavka 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), na podlagi katere sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek od dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov, ali ne. V predlogu za izvršbo naveden napačen naslov drugega dolžnika pa bi bila lahko tudi taktična poteza upnika, glede na dejstvo, da je prva dolžnica v postopku osebnega stečaja, upnik pa se očitno boji, da ne bo dobil plačila izterjevanega zneska. Ker sklep o izvršbi dolžniku ni bil pravilno vročen, je njegov ugovor z dne 24. 2. 2026 pravočasen, saj je bil vložen v roku 8 dni od dejanske seznanitve s sklepom o izvršbi, torej v roku 8 dni, ko je bil sklep o izvršbi vržen v poštni nabiralnik. Takrat je drugi dolžnik prejel klic lastnika nepremičnine na naslovu Ulica 12, A., da ga v poštnem nabiralniku čaka priporočena pošiljka. O morebitnem obvestilu o poštni pošiljki drugi dolžnik predhodno ni bil obveščen. Drugi dolžnik pa opozarja, da je njegov ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije iz ugovora z dne 24.2. 2026 utemeljen, saj je prva dolžnica po podaji predloga za izvršbo in vročitvi sklepa o izvršbi delno plačala izterjevani dolg, in sicer v višini 900,00 EUR. Upnik je vlogi z dne 20. 2. 2026 priložil Potrdilo o odobritvi podračuna, iz katerega izhaja, da je bilo nakazilo izvedeno s strani C. C. Prva dolžnica je s tem pripoznala, da šteje dolg za svoj, in da je ona pasivno legitimirana v predmetnem postopku, kar pa glede na ugovorne navedbe drugega dolžnika v ugovoru z dne 24. 2. 2026 drugemu dolžniku ne more iti v škodo. Z zavrženjem prepoznega ugovora je bila drugemu dolžniku kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS (v nadaljevanju: URS). Drugi dolžnik višjemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v 1. točki izreka tako, da se predlog za izvršbo zoper njega zavrne, podredno pa razveljavitev 1. točke izreka izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu (1. točka izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je napadeno odločitev oprlo na ugotovitev, da je drugi dolžnik sklep o izvršbi prejel dne 14. 2. 2026, ugovor pa je vložil dne 24. 2. 2026, to je po preteku osemdnevnega ugovornega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ).

7.Iz spisa izhaja, da je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot dolžnikov naslov navedel Ulica 12, A. Na tem naslovu je bil, kot izkazuje obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, sklep o izvršbi drugemu dolžniku vročen s t. i. fikcijo vročitve, po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer dne 14. 2. 2026, kot je v izpodbijanem sklepu navedlo že sodišče prve stopnje. Prav tako dohodni zaznamek v spisu potrjuje, da je drugi dolžnik ugovor (po elektronski poti) vložil dne 24. 2. 2026, torej po poteku osemdnevnega ugovornega roka.

8.Vročanje je ena od bistvenih sestavin ustavne človekove pravice do izjave v postopku (22. člen URS), saj se lahko le stranka, ki sodno pisanje dejansko prejme, o njem pred sodiščem tudi izjavi in s tem vpliva na odločitev sodišča.¹ V izvršilnem postopku je temeljni institut, s katerim dolžnik uresničuje svojo pravico do izjave, ugovor zoper sklep o izvršbi (drugi odstavek 9. člena ZIZ in 53. ter 61. člen ZIZ). Gre namreč za sploh prvo dolžnikovo možnost, da se brani pred zoper njega izdanim sklepom o izvršbi. To pravico pa lahko dolžnik učinkovito udejani le, če mu je bil sklep o izvršbi najprej sploh (pravilno) vročen.

9.Kot pravilno izpostavlja že pritožba, se vročitev po fikciji lahko šteje za pravno učinkovito le, če ni dvoma, da je bila takšna vročitev opravljena pravilno oziroma skladno s pravili ZPP. Fizični osebi se vroča na naslovu njenega dejanskega prebivališča (prim. tudi drugi odstavek 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne more biti veljavna fiktivna vročitev, opravljena na naslovu, kjer stranka dejansko ne prebiva². Drugi dolžnik v pritožbi dokazno podprto trdi, da gre v obravnavani zadevi prav za tak primer. Navaja namreč, da na naslovu Ulica 12, A., kjer mu je bil vročen sklep o izvršbi, že dlje časa ne prebiva, niti nima tam prijavljenega stalnega ali začasnega bivališča ali naslova za vročanje. Stalno prebivališče ima drugi dolžnik prijavljeno na naslovu Ulica 2, B., kar dokazuje s pritožbi priloženo fotokopijo osebne izkaznice. Predlaga tudi vpogled v uradne evidence glede njegovega prebivališča in morebitnega naslova za vročanje.

10.Višje sodišče ugotavlja, da so povzete pritožbene navedbe pravno pomembne za presojo (ne)pravočasnosti ugovora. Če bi se izkazalo, da sklep o izvršbi drugemu dolžniku, s fikcijo po četrtem odstavku 142. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, ni bil vročen na naslovu njegovega dejanskega prebivališča, vročitev ne bi bila pravilna. Posledično pa ugovorni rok ne bi mogel začeti teči že s potekom 15-dnevnega roka od dneva, ko je bilo na naslovu Ulica 12, A. puščeno obvestilo o prispeli sodni pošiljki (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Po povedanem je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani 1. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj (ne)pravočasnost ugovora drugega dolžnika presodi tudi upoštevaje v pritožbi podane navedbe in dokaze, nato pa o ugovoru odloči ponovno.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1¹ Glej tudi na primer odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-858/20, Up 256/18 in Up 520/16.

2² Glej na primer odločba Ustavnega sodišča RS U-I-279/08, VSL sklep II Cp 648/2023 in druge.