12. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 350/2002 z dne 16. 5. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 625/2000 z dne 8. 12. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je v času trajanja zakonske zveze kupila stanovanje. Kupoprodajna pogodba se glasi na njeno ime. Po razvezi zakonske zveze se je skupaj z otroci izselila iz skupnega stanovanja, proti razvezanemu zakoncu pa vložila tožbo zaradi izpraznitve stanovanja. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zaradi izpraznitve stanovanja zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je zavrnilno sodbo potrdilo z obrazložitvijo, da njen razvezani zakonec stanovanja ne uporablja nezakonito, saj v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje predstavlja skupno premoženje zakoncev, pritožnica pa ni izkazala, da je sporno stanovanje njeno posebno premoženje. Sodišče je pritožnici pojasnilo, da bi morala najprej zahtevati ugotovitev deležev zakoncev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča, s katero je bil njen tožbeni zahtevek zaradi izpraznitve stanovanja zavrnjen. Sodbama očita kršitve 2., 22. in 67. člena Ustave. Meni, da so sodišča po načelu pravne države kot dokaz o lastninski pravici dolžna upoštevati veljavno sklenjeno kupoprodajno pogodbo kot enega izmed zakonsko določenih "načinov" pridobitve lastninske pravice in te kupoprodajne pogodbe, četudi je bila sklenjena v času trajanja zakonske zveze, ne morejo razveljaviti oziroma spremeniti zaradi zakonske domneve iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl.). Če kdo drug meni, da je predmet kupoprodajne pogodbe njegova last, pa je to dolžan zatrjevati in tudi dokazati. Pritožnica zatrjuje, da bi z enakim zahtevkom na izpraznitev stanovanja in enakimi predloženimi dokazi o lastništvu uspel vsak, razen nje, ki ji je sodišče takšno varstvo odklonilo, in dodaja, da je sodišče po načelu enakega zagotavljanja pravic do vseh državljanov dolžno odločiti tako, kot bi odločilo v vsaki drugi enakovrstni zadevi. V zvezi z zatrjevanim odstopom od sodne prakse pritožnica v dokaz svojih navedb prilaga sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1382/2001 z dne 3. 10. 2002.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Prav tako se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati na 67. člen Ustave, ki določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

5.Kolikor pritožničine navedbe, s katerimi utemeljuje kršitev 67. člena Ustave, po vsebini pomenijo očitek kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, Ustavno sodišče pojasnjuje, da bi bila ta pravica pritožnici kršena, če bi izpodbijani sodni odločbi temeljili na takšnem pravnem stališču oz. takšnem razumevanju zakona, ki je nezdružljivo z navedeno ustavno pravico. Tega pa pritožnica ne zatrjuje. Z navedbami v ustavni pritožbi pritožnica izraža predvsem nestrinjanje z izpodbijanimi odločitvami in pojasnjuje svojo razlago prava in pravne ureditve. Vendar očitek, da sta izpodbijani sodni odločbi nepravilni in nezakoniti, tudi če bi bil utemeljen, še ne izkazuje kršitve te ustavne pravice. Z vidika varstva pravice do zasebne lastnine ni sporno stališče, po katerem razvezani zakonec stanovanja, pridobljenega z delom v času trajanja zakonske zveze, ne uporablja nezakonito, ker se domneva, da je to stanovanje skupno premoženje zakoncev. Razlogov, ki bi utemeljevali nasproten sklep, ustavna pritožba ne vsebuje, zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišč, pa ustavne pritožbe ne utemeljuje.

6.Kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi lahko pomenil očitek pritožnice, da odločitev sodišča odstopa od uveljavljene sodne prakse. Vendar domnevno kršitev te pravice pritožnica v ustavni pritožbi utemeljuje le z argumentom, da bi z enakim tožbenim zahtevkom v postopku uspel vsak, razen nje, v kasnejši vlogi pa se sklicuje še na sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1382/2001 z dne 3. 10. 2002. Iz pravice do enakega varstva pravic izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Vendar pa v obravnavani zadevi iz navedb in prilog ustavne pritožbe ni mogoče zaključiti, da gre za tak primer. Zadeva, v kateri je bil izdan sklep Višjega sodišča, na katerega se pritožnica sklicuje, se namreč tako po pravni kot po dejanski podlagi razlikuje od obravnavane zadeve, pa tudi sicer ena sama sodna odločba še ne bi izkazovala enotne in uveljavljene sodne prakse. Zgolj dejstvo, da odločitev sodišča ni v korist pritožnice, pa za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave še ne zadostuje.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger