Jedro

Služba za BPP je svojo odločitev za zavrnitev tožnikove prošnje za BPP v tej zadevi oprla na prej citirani 24. člen ZBPP, saj je ocenila, da tožnik s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1921/2020-5 z 29. 12. 2020, s katerim je bila, kot rečeno, njegova tožba zoper A. zavržena kot preuranjena, nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je po presoji sodišča za svojo odločitev navedla očitne razloge, torej takšne, ki so spoznavni na prvi pogled, in za svojo odločitev ni potrebovala poglobljene analize zadeve, v zvezi s katero želi tožnik BPP za vložitev pritožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Služba za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1921/2020-5 z 29. 12. 2020, s katerim je bila njegova tožba zoper A. zavržena na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ter 33. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče je namreč v navedenem sklepu ugotovilo, da je tožnikova tožba preuranjena, del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevo, da sodišče ugotovi upravičenosti upravnika za izdajo računa s 4. 7. 2019 pa v upravnem sporu tudi ni dovoljen. V obrazložitvi izpodbijane odločbe na podlagi obrazložitve sklepa Upravnega sodišča I U 1921/2020-5 z 29. 12. 2020 ter dejstva, da tožnik v prošnji za BPP ugotovitvam, ki izhajajo iz tega sklepa, niti pavšalno ni ugovarjal, Služba za BPP ocenjuje, da procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v zadevi I U 1921/2020 še niso izpolnjene, saj ob vložitvi navedene tožbe 90 dnevni rok po 146.g členu Zakona o varstvu okolja še ni potekel. Tako zaključuje, da tožnik s pritožbo zoper izpodbijani sklep nima verjetnega izgleda za uspeh, v zvezi s čimer se sklicuje na prvi odstavek 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da gre v predmetni zadevi za povrnitev idealnega dela nepovratnih finančnih sredstev iz naslova A., in sicer spodbude občanom za vložena investicijska sredstva v večjo energijsko učinkovitost večstanovanjske stavbe na naslovu ..., konkretno za sanacijo fasade v višini 5.400,87 EUR ter za ugotovitev istovetnosti upravnika omenjene stavbe in za upravičenost upravnika za izdajo računa s 4. 7. 2019. Poudarja, da je prošnjo vložil na podlagi njegove tožbe na Upravno sodišče z 10. 12. 2020 v zadevi I U 1921/2020-5, kar pomeni, da zadeva niti približno ni zaključena. Meni, da je absurden zaključek Službe za BPP, da gre za molk organa in da je njegova tožba preuranjena oziroma neutemeljena in nedopustna ter da verjetno nima možnosti za uspeh. Izpostavlja, da zadeve ne razume, ker je pravno neuk in neizobražen, zato potrebuje nasvet oziroma pomoč in zastopanje odvetnika ter prosi, da mu ga sodišče odobri. Smiselno torej predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in mu odobri BPP v tej zadevi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 8. 4. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-11 sprejelo sklep I U 237/2021-6, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Zadeva se namreč nanaša na vprašanje pravilnosti zavrnitve tožnikove prošnje za dodelitev BPP na podlagi določbe 24. člena ZBPP, pravilnost uporabe katere je predmet obširne in ustaljene sodne prakse. Zato gre po oceni senata za nezapleteno pravno in dejansko stanje, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

5. Ob tem sodišče izpostavlja, da tožnik in pooblaščenka toženke na naroku za glavno obravnavo 12. 5. 2021 na izrecno vprašanje sodnice nista podala nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi.

**Dokazni sklep**

6. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo listini v sodnem spisu, ki ju je vložil tožnik (prilogi A1 in A2) ter vse listine v upravnem spisu te zadeve.

7. Zavrnilo pa je tožnikov dokazni predlog, podan na naroku za glavno obravnavo 12. 5. 2021, za vpogled v listine, predložene na tem naroku.

8. Sodišče namreč ugotavlja, da je del listin, predloženih na naroku za glavno obravnavo, že del tega sodnega spisa, in sicer: dopis sodišča v zadevi I U 237/2021 s 6. 5. 2021; tožnikova vloga, prošnja za udeležbo na današnjem naroku s strani njegovega očeta s 26. 4. 2021; sklep o sodniku posamezniku v tej zadevi; tožba v obravnavani zadevi; izpodbijana odločba ter sklep, zoper katerega je tožnik želel vložiti pritožbo. To pomeni, da ne gre za listine, v katere bi sodišče vpogledalo v okviru dokaznega postopka.

9. Ostale, na naroku predložene listine, pa za odločitev sodišča v tej zadevi niso pravno relevantne, in sicer: dopis tožnika A. s 6. 4. 2021 s prilogo; sklep I U 1921/2020-3 (K) z 11. 3. 2021; povratnica; dve potrdili o oddaji pošiljke, naslovljene Upravnemu sodišču, obe s 15. 2. 2021; tožnikova prošnja za vrnitev plačane sodne takse v zadevi I U 1921/2020; vročilnica I U 1921/2020-5; obvestilo Upravnega sodišča s 16. 11. 2020, da procesni roki v nenujnih zadevah ne tečejo; sklep Upravnega sodišča I U 1921/2020-5 z 29. 12. 2020; plačilni nalog Upravnega sodišča v zadevi I U 1921/2020; obvestilo s 16. 11. 2020 o tem, da procesni roki v nenujnih zadevah ne tečejo; tožnikovo potrdilo o plačilu sodne takse v zadevi I U 1921/2020, potrdilo o oddaji pošiljke Upravnemu sodišču z 10. 12. 2020 in roza povratnica, da je bilo Upravnemu sodišču pisanje vročeno 11. 12. 2020; obrazec „Priloga k predlogu za oprostitev, odlog, obročno plačilo sodne takse“; obrazec za prošnjo za dodelitev BPP ter dopis ZPIZ-a o višini pokojnine. Gre namreč za listine, ki so del sodnega spisa I U 1921/2020 in ki, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve te sodbe, na odločitev sodišča v tej zadevi ne morejo vplivati2. **K odločitvi sodišča**

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumno oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (...). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (...) ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (...).

12. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravno sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

13. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec tudi jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

14. Služba za BPP je svojo odločitev za zavrnitev tožnikove prošnje za BPP v tej zadevi oprla na prej citirani 24. člen ZBPP, saj je ocenila, da tožnik s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1921/2020-5 z 29. 12. 2020, s katerim je bila, kot rečeno, njegova tožba zoper A. zavržena kot preuranjena, nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je po presoji sodišča za svojo odločitev navedla očitne razloge, torej takšne, ki so spoznavni na prvi pogled, in za svojo odločitev ni potrebovala poglobljene analize zadeve, v zvezi s katero želi tožnik BPP za vložitev pritožbe. Ugotovila je namreč, da procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v zadevi I U 1921/2020 še niso izpolnjene, saj ob vložitvi navedene tožbe 90-dnevni rok od vložitve popolne tožnikove vloge pri A. še ni potekel, čemur tožnik ne oporeka. Za takšen zaključek Službe za BPP, torej ni bila potrebna poglobljena analiza zadeve, saj je šlo le za ugotovitev, ki ji tožnik ne nasprotuje, da navedeni rok še ni potekel. 15. S tem po presoji sodišča toženka ni presegla standarda očitnosti. To pomeni, da tudi ob upoštevanju načela sorazmernosti v obravnavani zadevi ni prišlo do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico do pravnega sredstva, ki ga je želel prosilec (tožnik) doseči z BPP.

16. Glede na prej navedeni, po 24. členu ZBPP dopustni, obseg presoje zadeve, v zvezi s katero prosilec želi dodelitev BPP, listine, ki jih je tožnik sodišču predložil na naroku za glavno obravnavo 12. 5. 2021 in ki so izrecno naštete v 9. točki obrazložitve te sodbe, za odločitev sodišča v tej zadevi niso pravno relevantne, zato je sodišče izvedbo teh dokazov zavrnilo.

17. Po povedanem je bilo treba tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre za enostavno pravno in dejansko stanje. 2 Glej: 14. do 16. točka obrazložitve te sodbe.