Jedro

Pritožnik vztraja, da je zaradi prevzetih kreditnih obveznosti dejanski dohodek njegove družine manjši, vendar mu sodišče druge stopnje odgovarja, da se kreditne obveznosti po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov ne upoštevajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep V P 182/2013 – 38 z dne 25. 11. 2014.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženec in navaja, da je dolg tožnice v celoti poravnal že konec leta 2013, plačal pa ga je novemu upravniku T., d. o. o., ki mu je poslal položnice, onemogočen mu je bil tudi dostop do dokumentacije. Nadalje navaja, da je sodišče premoženjsko stanje njegove družine ocenilo subjektivno. Samo zakonsko in teoretično so njihovi dohodki 1.812,30 EUR mesečno. Stanovanjsko posojilo bosta z ženo plačevala še kar nekaj let, zato tega denarja ne morejo uporabljati za preživljanje. Posledično je dohodek na družinskega člana zgolj 472,50 EUR. Dobiček iz kapitala je letos v tej višini prejel prvič in gre za enkratni dohodek. Vse ostalo premoženjsko stanje je mrtvi kapital, ki ne izboljšuje pogojev za preživetje, ampak povzroča zgolj stroške. Sodno takso je za ta postopek že dvakrat plačal (80,00 EUR), saj je bil prepričan, da bo ustavljen. Sodišču predlaga, da še enkrat pregleda zadevo in zavrže nesmiselno tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo skupni mesečni dohodki družine toženca 1.812,30 EUR. Slednje predstavlja seštevek pokojnine toženca (899,45 EUR), pokojnine njegove žene (643,65 EUR) in njegovega sina, ki je invalidsko upokojen (269,20 EUR). Skupni mesečni dohodek na družinskega člana toženčeve tričlanske družine tako znaša 604,10 EUR, kar presega dvakratnik zneska minimalnega dohodka.

5. Sodišče prve stopnje je tako dejansko pri presoji upoštevalo predvsem pokojnine družinskih članov,(1) kot je to povzeto v 4. točki tega sklepa. Pritožnik vztraja, da je zaradi prevzetih kreditnih obveznosti dejanski dohodek njegove družine manjši, vendar mu sodišče druge stopnje odgovarja, da se kreditne obveznosti po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov ne upoštevajo.(2) Sodišče druge stopnje pritrjuje presoji, da bo toženec zmogel plačilo sodne takse za pritožbo (v višini 102,00 EUR), na da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

6. Pritožnik navaja tudi, da je njegovo premoženje mrtvi kapital, ki mu povzroča zgolj stroške, vendar slednje ne spreminja dejstva, da gre za premoženje, s katerim toženec lahko prosto razpolaga. Dobiček toženca iz kapitala, obresti in dividend konkretno ni predstavljal odločilne okoliščine pri (pravilni) odločitvi sodišča prve stopnje, ampak je sodišče prve stopnje zaključek o neupravičenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse oprlo predvsem na solastništvo stavbnih zemljišč in dohodke iz naslova pokojnin, zato dodatna obravnava v tej zvezi ni potrebna.

7. Drži sicer, da je tekom postopka tožencu že odmerjena sodna taksa (in ne drži, kot to navaja sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve, da je to „zaenkrat edina sodna taksa v tem postopku“), vendar slednje, ob upoštevanju, da ni šlo za visok znesek, ki pa je bil tudi sicer poravnan že v prejšnjih letih, ne vpliva na pravilnost presoje, da s plačilom presojane sodne takse za pritožbo v višini 102,00 EUR ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja toženec oziroma njegova družina.

8. Pritožbene navedbe o tem, da je toženec dolg že poravnal novemu upravniku in da mu je bil onemogočen dostop do dokumentacije, so brezpredmetne, saj se ne nanašajo na presojani sklep (o utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks za pritožbo).

9. Sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kakšne od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(3) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1))(4), kot izhaja iz izreka.

10. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 je v zadevi odločil sodnik posameznik.

(1) V presojo, ali je mogoče tudi toženčevega sina šteti kot družinskega člana se sodišče druge stopnje ni spuščalo, saj bi bilo to lahko zgolj v pritožnikovo škodo (359. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

(2) Primerjaj npr. VSL sklep I Cp 2153/2014. (3) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(4) Uradni list RS, št. 37/08, s spremembami in dopolnitvami.