Jedro

Čeprav je tožnica slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in prejema samostojno hrvaško starostno pokojnino od 18. 3. 2010 dalje, ji ni mogoče priznati dodatka k pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Tožnica je namreč od 18. 3. 2010 dalje tudi sočasno uživalka sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. To pa je za odločitev v tej zadevi edino relevantno, saj kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, izključuje možnost uporabe ZZSV.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 18. 3. 2016 in št. ... z dne 26. 1. 2016 ter priznanje pravice do dodatka k pokojnini. Zaključilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnica.

Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da nima pravice do dodatka k pokojnini. Ni še bila toženka niti obdolženka, se pa s tožencem že več let bori za svoje pravice. Toženec ji je pojasnil, da je prispevke plačevala v tujino, kjer imajo manjše plače. Sicer je pošteno delala in vzgajala otroke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana sodba vsebuje pravilne dejanske in natančno obrazložene materialno pravne razloge, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na tožničine navedbe dodaja le še naslednje.

5. Čeprav je tožnica slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in prejema samostojno hrvaško starostno pokojnino od 18. 3. 2010 dalje2, ji ni mogoče priznati dodatka k pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ3 (ZZSV). Tožnica je namreč od 18. 3. 2010 dalje tudi sočasno uživalka sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine4. To pa je za odločitev v tej zadevi edino relevantno, saj kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, izključuje možnost uporabe ZZSV.

6. Stališče, da v primeru sočasnega uživanja slovenske in tuje pokojninske dajatve ZZSV sploh ni uporabljiv, je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto, na kar je v izpodbijani sodbi opozorilo sodišče prve stopnje. Pravico do dodatka k pokojnini je mogoče priznati le tistim slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim pokojninska dajatev, priznana v kateri od republik bivše SFRJ ali kateri od novonastalih držav na območju bivše SFRJ, predstavlja edini pokojninski prejemek, pa je ta nižji od tistega, ki v Republiki Sloveniji še zagotavlja socialno varnost, ali če denarna dajatev v Republiki Sloveniji sploh ne bi bila izplačevana.

7. Po 1. členu ZZSV je pravica do dodatka zagotovljena le tistim državljanom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so pravico do pokojnine uveljavili v kateri od republik nekdanje SFRJ, oziroma glede na 4.a člen istega zakona v katerih od novonastalih držav po razpadu nekdanje SFRJ po 1. 10. 1991. Čeprav ZZSV nima izrecne določbe, ki bi izključevala pravico do dodatka uživalcem pokojnine, priznane v bivši SFRJ ali novo nastalih državah bivše SFRJ, če so hkrati uživalci pokojninske dajatve pri slovenskem nosilcu zavarovanja, torej tudi sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine po mednarodnih sporazumih, priznanega ob upoštevanju skupne dobe in odmerjenega za dobo vključenosti v obvezno zavarovanje pri tožencu, zakona ni mogoče pravilno razlagati in uporabljati na način, za katerega se zavzema pritožnica. Pri tem je namreč potrebno upoštevati razloge in namen, zaradi katerih je bil ZZSV sprejet. Te pa je v izpodbijani sodbi, tudi z upoštevanjem ustavnih odločb, obširno in temeljito obrazložilo že sodišče prve stopnje.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe, za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantne.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Odločba hrvaškega nosilca zavarovanja z dne 4. 11. 2010. 3 Ur. l. RS, št. 45/92 s spremembami. 4 Odločba toženca z dne 28. 12. 2010.