Jedro

Breme, da konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki se nanaša na obvestilo, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki mora za konkretizirane trditve predložiti tudi ustrezne dokaze, ki vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana 3. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo pritožbi dolžnika in sklep z dne 3. 12. 2019 razveljavilo (1. točka izreka), odločilo, da dolžnik nosi sam stroške pritožbenega postopka (2. točka izreka) in zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 11. 10. 2019 (3. točka izreka).

2. Dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija 3. točko izreka tega sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne v nov postopek, podredno spremeni. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da vročevalec v njegovem hišnem predalčniku na naslovu ..., ... ni pustil obvestila, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora dolžnik pisanje dvigniti, zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vročevalec navedeno obvestilo 15. 10. 2019 pustil v njegovem hišnem predalčniku. Nadalje navaja, da se je z dejstvom vročitve seznanil šele 4. 11. 2019, ko je vročevalec pustil sodno pisanje v njegovem hišnem predalčniku. Ker mu je bilo pisanje vročeno 4. 11. 2019, je pravočasno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Za pravilnost vročitve pisanja je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. V obravnavani zadevi je odločilno dejstvo, da se dolžnik z obvestilom o poskusu vročitve pisanja ni mogel seznaniti, zato fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP ne more veljati. V potrditev navedenih pritožbenih navedb predlaga zaslišanje vročevalca in priče Z. K.. Navaja tudi, da je bil v času od 12. 10. 2019 do 1. 11. 2019 odsoten, zato se z obvestilom, tudi če je bilo puščeno v hišnem predalčniku, ni mogel seznaniti. V navedenem obdobju je bil na Hrvaškem, kjer je s pomočjo sina uredil vse potrebno za premestitev počitniške prikolice. V potrditev te pritožbene navedbe predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje priče J.K..

3. Upnik v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev, s katero je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi.

6. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje (tretji odstavek 9. člena ZIZ).

7. Dolžnik utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je v obravnavani zadevi za presojo pravočasnosti vloženega ugovora potrebna ugotovitev pravilne vročitve sklepa o izvršbi dolžniku. Za pravilnost vročitve sklepa o izvršbi pa je odločilno, ali je dolžnik prejel obvestilo o poskusu vročitve sklepa o izvršbi. Osebna vročitev fizični osebi se namreč opravi tako, da vročevalec, če naslovnika ne najde v stanovanju in pisanje ne more vročiti kateremu od odraslih članov njegovega gospodinjstva, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Za pravilnost vročitve je torej odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo.

8. Dolžnik pravilnost vročanja oziroma resničnost ugotovitev na vročilnici sklepa o izvršbi o puščenem obvestilu izpodbija s trditvami, da v hišni predalčnik ni prejel obvestila o poskusu vročitve z opozorili po tretjem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za dokaz takšnih pritožbenih navedb pa predlaga zaslišanje vročevalca in priče. 9. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Breme, da konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki se nanaša na obvestilo, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki mora za konkretizirane trditve predložiti tudi ustrezne dokaze, ki vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.

10. Po presoji pritožbenega sodišča je dolžnik trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil. S trditvami, da v hišni predalčnik ni prejel obvestila o poskusu vročitve sklepa o izvršbi z opozorili in ki jih je tudi dokazno podprl, je dolžnik omajal pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je vročevalec 15. 10. 2019 pustil v dolžnikovem hišnem nabiralniku obvestilo o prispelem sklepu o izvršbi. Glede na navedeno se mora po presoji pritožbenega sodišča ta okoliščina raziskati in ugotoviti z izvedbo predlaganih dokazov v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje.

11. Ker je dolžnik omajal pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku pravilno vročen, kar je odločilno za presojo pravočasnosti vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijano 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

13. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo zaradi ugotovitve pritožbeno zatrjevanih dejstev izvesti po dolžniku predlagane dokaze ter na podlagi takšnih ugotovitev ponovno presoditi o pravočasnosti dolžnikovega vloženega ugovora.