Jedro

Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).

Izrek

I. Pritožbi drugo tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: a.) v točkah II.1 in II.2. izreka, tako da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: ''Drugo tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki izstaviti izrecno in nepogojno izjavo, s katero dovoljuje, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani pri podvložku št. ... k.o. .... na nepremičnini z oznako 25.E, stanovanje št. 11 v II. nadstropju ... v izmeri 73,40 m², in nepremičnini 26.E, shramba v kleti ..., v izmeri 3,99 m², vknjiži lastninska pravica v korist D.H., sicer jo bo nadomestila ta sodba. Vsaka od pravdnih strank je upravičena predlagati zemljiškoknjižni vpis na podlagi te sodbe.''; ter b.) v drugem odstavku točke IV. izreka, tako da je tožeča stranka dolžna drugo toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 746,09 EUR, v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.''

II. Pritožba prvo tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem delu (to je v točki II.3. in II.4. ter nespremenjenem delu IV. točke izreka) potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dopustilo spremembo tožbe (točka I.). V nadaljevanju je odločilo, da je drugo toženka tožeči stranki dolžna izstaviti izjavo, s katero dovoljuje vknjižbo lastninske pravice prve toženke na nepremičnini 25.E in 26.E, vpisani v podvložku ... k.o. ... (stanovanje št. 11 v II. nadstropju s shrambo v kleti na naslovu ....; v nadaljevanju stanovanje), sicer bo izjavo nadomestila ta sodba; zemljiškoknjižni vpis pa je upravičena predlagati vsaka od pravdnih strank (točka II.1. in II.2). Nadalje je ugotovilo, da sta pogodbi o neodplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi S. d.o.o., opr. št. SV 71/04, z dne 5.2.2004 in darilna pogodba glede stanovanja, opr. št. SV 74/04, z dne 5.2.2004 do tožeče stranke neučinkoviti v delu, kot je potrebno za izpolnitev terjatev, natančno opredeljenih v točki 3a) in 3b) izreka, prva toženka pa je dolžna trpeti izvršbo na poslovnem deležu v omenjeni družbi in na ½ njej lastnega stanovanja (točka II.3. in II.4). Sodišče prve stopnje pa je zavrnilo zahtevek v delu, ki se glasi na ugotovitev, da je prva toženka lastnica stanovanja, ter da je dolžna trpeti izvršbo za izterjavo terjatev na stanovanju v delu nad priznanim (točka III.).

(2) Zoper sodbo se ločeno pritožujeta obe toženi stranki.

(3) Prva toženka vlaga pritožbo zoper II. točko izreka zaradi kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 – UPB3 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podredno, da sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Po stališču pritožbe je izrek pod točko II.4. v povezavi s točko III.2. nejasen, sodba pa ne vsebuje razumljivih razlogov za takšno odločitev. Navedba na 12. strani obrazložitve, da je prva toženka dolžna dopustiti izvršbo na pridobljenem solastniškem deležu, je v nasprotju z obrazložitvijo na 7. strani, da tožeča stranka zahteva, da je prva toženka dolžna trpeti izvršbo tudi na njej lastni nepremičnini. Po določbah 255. – 260. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. list RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ) mora toženi dolžnik nekaj storiti ali trpeti zaradi tožnikovega zahtevka, v obravnavanem primeru pa tožnik istočasno zahteva izpolnitev dolžnikovih razpolaganj. Glede ugotovitvenega dela zahtevka (točka II.3.) sodišču očita, da se ni opredelilo do njenih ugovorov, da bi morala tožeča stranka izkazati, da je njen položaj ogrožen zaradi negotovega pravnega razmerja. Ta ogroženost bi morala biti posledica ravnanja tožene stranke. V obravnavanem primeru pa je do ogrožanja prišlo le s strani dolžnika, ki je neodplačno razpolagal s stanovanjem, dolžnik pa ni pravdna stranka. Tožeča stranka nima pravnega interesa do druge toženke; ker je pravni interes procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe, pritožba meni, da jo je treba kot nedopustno zavreči. (4) Druga toženka izpodbija sodbo delu, v katerem ji je naložena izstavitev listine. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prvima kupcema stanovanja dovolila vknjižbo v zemljiško knjigo (14. čl. pogodbe z dne 13.10.1978), s čemer je opravila vse potrebno za veljaven prenos lastništva na stanovanju. Tovrstno razpolaganje druge toženke je lahko le enkratno, zato je pojmovno nemogoče, da komurkoli ponovno izstavi dovoljenje za vknjižbo. Vnovično razpolaganje bi bilo celo pravno neučinkovito, saj je že bilo izčrpano z omenjeno pogodbo. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je druga toženka še vedno zemljiškoknjižni lastnik. Sodba ne more fingirati pravic, ki jih zemljiškoknjižni lastnik nima več. Sklicevanje sodišča na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) pa je po stališču pritožbe nepomembno.

(5) Pritožbi sta bili vročeni tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

(6) Pritožba prve toženke ni utemeljena, pritožba druge toženke pa je utemeljena.

(7) Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnikov dolžnik (tedanji mož prve toženke) na prvo toženko neodplačno prenesel svoj delež na stanovanju na naslovu ... (darilna pogodba, opr. št. 74/04, z dne 5.2.2004, priloga A22) ter poslovni delež v družbi S. d.o.o. (pogodba o neodplačnem prenosu poslovnega deleža, opr. št. SV 71/04, z dne 5.2.2004, priloga A18). Tožnikov zahtevek, ki izvira iz omenjenega dolžnikovega razpolaganja, temelji na dveh pravnih podlagah. Zahtevek na ugotovitev, da sta pogodbi neučinkoviti v razmerju do tožnika in da je prva toženka dolžna dopustiti izvršbo na podarjenem premoženju, utemeljuje na določbah o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj (255. do 260. čl. OZ). Ker je na predmetnem stanovanju v zemljiški knjigi še vedno vknjižen prvi lastnik (pravni prednik druge toženke gradbeno podjetje ..., izpisek v prilogi A2), zaradi česar izvršba na stanovanju ni mogoča, od druge toženke hkrati zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine v korist prve toženke. Pravna podlaga temu zahtevku je po presoji sodišča prve stopnje v določbi 5. odst. 168. čl. ZIZ.

(8) Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki se nanaša na izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja. Sodišče prve stopnje je v tem delu na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo zatrjevanih procesnih kršitev.

(9) Pritožba z navedbo, da s stanovanjem in poslovnim deležem ni razpolagala prva toženka, temveč dolžnik (ki ni tožena stranka), meri na vprašanje pasivne legitimacije v tovrstnih sporih. Glede na jasno določbo 2. odst. 259. čl. OZ, da se tožba vloži zoper tretjega, s katerim oziroma v korist katerega je bilo dejanje storjeno, ne more biti dvoma, da je izpodbojna tožba pravilno vložena zoper prvo toženko kot obdarjenko. Takšno stališče zastopa tudi obsežna sodna praksa (primerjaj npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 187/2001 in II Ips 684/2005, ter sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 1447/2005).

(10) Da je bilo takšno razpolaganje storjeno v škodo tožnika (upnika), kar je pogoj za uspešno izpodbijanje (1. in 2. odst. 255. čl. OZ), sodba obširno pojasnjuje v točki (21) obrazložitve. Tožnik namreč do sedaj ni bil uspešen pri izterjavi, saj dolžnik nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo, račun na banki je zaprl, ob poskusu izvršbe z rubežem plače pa je bila pogodba o zaposlitvi sporazumno odpovedana. Tako ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do vprašanja, ali je s takšnim ravnanjem tožnikov položaj slabši oziroma ogrožen. Z navedenimi ugotovitvami, ki jim pritožba ne oporeka, so izpolnjeni vsi pogoji za uspešno izpodbijanje pogodb z dne 5.2.2004. (11) Ugotovitev, da pogodbi v razmerju do tožeče stranke nimata učinkov do višine terjatev (točka II.3. izreka), se nanaša le na prvo toženko. Pritožbeno zavzemanje za to, da je treba zaradi pomanjkanja pravnega interesa v razmerju do druge toženke tožbo v tem delu zavreči (1. odst. 274. čl. ZPP), je zato neutemeljeno.

(12) Neutemeljen je tudi (pavšalen) pritožbeni očitek, da je izrek sodbe nejasen. Iz točke II.4. namreč jasno izhaja, da je prva toženka dolžna dopustiti izvršbo le na ½ stanovanja, v presežku (to je nad priznanim solastniškim deležem) pa je bil zahtevek zavrnjen (drugi odstavek točke III.). Izpodbijana sodba ima za takšno odločitev jasne razloge, navedene v točkah (11) in (25) obrazložitve. Predmet darilne pogodbe namreč ni bilo celotno stanovanje, temveč le ½ (1), zato je le takšen delež lahko predmet zahtevka. V obrazložitvi sodbe ni nikakršnega medsebojnega nasprotja, kot prikazuje pritožba. Zatrjevana procesna kršitev kršitev po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP tako ni podana.

(13) Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v točkah II.3. in II.4., pravilna. Ker v pritožbi uveljavljene kršitve niso podane, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo ostalih kršitev, ki so predmet uradnega preizkusa (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo prve toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v navedenem delu potrdilo (353. čl. ZPP).

(14) Po stališču pritožbenega sodišča pa je napačna odločitev glede izstavitve zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo prva toženka lahko vknjižila kot lastnica stanovanja. V skladu z določbo 5. odst. 168. čl. ZIZ, na katero je odločitev oprlo sodišče prve stopnje, lahko upnik, ki nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Določba je namenjena realizaciji izvršbe, kadar dolžnik ne poskrbi za vknjižbo na pridobljeni nepremičnini, s čemer onemogoči izvršbo. Gre za specialno določbo izvršilnega postopka, torej postopka, ki teče zoper dolžnika, ki noče izpolniti svoje obveznosti. Citirane določbe ni mogoče uporabiti proti drugim osebam, ki s tožnikom niso v upniško dolžniškem razmerju. Tožnik bi zato lahko zahteval vpis (so)lastninske pravice kvečjemu na dolžnika, ne pa izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo prve toženke (obdarjenke). Ker po določbi 5. odst. 168. čl. ZIZ ni podana pasivna legitimacija prve toženke, za takšen zahtevek pa tudi ni druge pravne podlage, je treba zahtevek v tem delu zavrniti. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da ob trenutnem zemljiškoknjižnem stanju izvršba na stanovanju ne bo mogoča, vendar določbe 5. odst. 168. čl. ZIZ zato ni mogoče širiti. V kolikor predlogu za vknjižbo prve toženke, ki ga je vložila na podlagi sporne darilne pogodbe in verige pogodb iz predhodnih prodaj (glej priloženi spis opr. št. Dn 7480/2005), ne bo ugodeno, bo tožeča stranka izvršbo lahko dosegla le z (ustrezno oblikovanim) zahtevkom zoper dolžnika.

(15) Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov, ne da bi se opredeljevalo do drugih pritožbenih navedb, sodbo sodišča prve stopnje v točki II.1. in (posledično) II.2. zaradi napačne uporabe materialnega prava ustrezno spremenilo (5. alineja 1. odst. 358. čl. ZPP).

(16) Ker je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo in zahtevek v razmerju do druge toženke zavrnilo, je ponovno odločalo tudi o stroških postopka (1. odst. 154. in 2. odst. 165. čl. ZPP). Druga toženka je glede na uspeh v pravdi upravičena do povrnitve vseh stroškov postopka. Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah ter Odvetniško tarifo (OT) in zajemajo: vloga z dne 26.3.2008 50 točk (dopis po tar. št. 39/3 OT), zastopanje na narokih dne 19.3., 21.5., 3.9., 15.10.2008 in 4.3.2009 po 200 točk, zastopanje na naroku 28.1.2009 100 točk (tar. št. 20/3 OT), trajanje naroka 21.5.2008 100 točk, povečano za 2% materialnih stroškov, 20% DDV ter sodno takso za odgovor na tožbo 43,82 EUR, kar skupaj znaša 746,09 EUR.

(17) Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov odpade, ker jih druga toženka ni priglasila.

(1)

Ob upoštevanju dejstva, da stanovanje predstavlja njuno skupno premoženje, na katerem sta deleža enaka (1. odst. 59. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. list SRS, št. 16/76 s spremembami, ZZZDR).