Jedro

V obravnavani zadevi je bila vročitev obeh odločb opravljena 20. 1. 2017. Od naslednjega dne, torej od 21. 1. 2017, je treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki je iztekel 20. 2. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 21. 2. 2017, zato je tožba vložena prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1339/2016 z dne 29. 12. 2016, s katero je bila zavrnjena prošnja za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I K ... in z isto tožbo izpodbijal tudi odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1340/2016 z dne 29. 12. 2016, s katero je bila zavrnjena prošnja za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani II K ….

2. Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise obeh zadev.

3. Sodišče je ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

4. Skladno z določbo 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. Zamuda narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in nanjo paziti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5. V obravnavni zadevi sta bila upravna postopka končana z odločbama, obe sta bili po podatkih upravnih spisov tožniku vročeni v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku 87. člena ZUP v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

6. Iz sporočil o prispelem pismu, potrjenih s podpisom vročevalca, je razvidno, da je bil tožnik v obeh primerih dne 5. 1. 2017 obveščen o prispelem priporočenem pismu, ki je vseboval odločbo, ter da mu je bila tega dne poizkušena vročitev obeh pisem. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, je bil tožnik v sporočilu obveščen, da lahko pismi osebno prevzame na pošti v roku 15-ih dni, pri čemer začne ta rok teči dne 6. 1. 2017, z opozorilom, da če pisem v 15-ih dneh ne bo prevzel, se bo po četrtem odstavku 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka (institut vročitve s fikcijo). Iz sporočil je nadalje razvidno, da tožnik priporočenih pisem ni dvignil v 15-ih dneh, zato sta bili pismi 21. 1. 2017 vloženi v hišni predalčnik.

7. V četrtem odstavku 87. člena ZUP je določeno tako, kot je navedeno tudi na obeh sporočilih o prispelem pismu, torej da če naslovnik dokumenta, ki se vroča osebno, ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da je 15-dnevni rok za prevzem pisem (ki je v obeh primerih pričel teči z dnem 6. 1. 2017) iztekel 20. 1. 2017. Sodišče ob tem dodaja, da je glede na določbe 87. člena ZUP pravno irelevanten dan, ko je pismo (če ga naslovnik ne prevzame v 15-ih dneh) puščeno v hišnem predalčniku, saj na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic (tako tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, na primer sklep I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015).

8. V obravnavani zadevi je bila torej vročitev obeh odločb opravljena 20. 1. 2017. Od naslednjega dne, torej od 21. 1. 2017, je treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki je iztekel 20. 2. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 21. 2. 2017, zato je tožba vložena prepozno.

9. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči. 10. Odločitev o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini, ker za to niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

11. Sodišče je po predsednici senata odločilo na podlagi 3. točke 46. člena ZUS-1.