Jedro

Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 172,46 EUR nadomesti z zneskom 139,10 EUR, sicer se pritožba zavrne in sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje ugotovilo, da za potrebe gospodujoče nepremičnine obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica vodovodne in kanalizacijske napeljave, ki poteka po delu parcel v lasti toženca, po trasi kot je razvidna iz izreka sodbe, s pravico vzdrževanja teh komunalnih vodov, vključno s pravico do dostopa za primer vzdrževanja ali okvare vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja, v breme vsakokratnega lastnika služečih parcel, ter se na podlagi te sodbe vknjiži služnostna pravica v navedenem obsegu (I. točka izreka), in odločilo, da je tožnik dolžan v roku 15 dni povrniti tožencu 172,46 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper izrek o stroških je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožencu naloži plačilo njegovih pravdnih stroškov, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko je zaključilo, da iz navedb tožbe ni mogoče razbrati okoliščin, ki bi terjale sklepanje, da je ravnanje toženca pred pravdo povzročilo oceno tožnika, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija in da tožnik ni navedel, da se je toženec pred vložitvijo tožbe izogibal formalnopravni ureditvi spornega razmerja ali da mu je sploh ponudil možnost za njegovo izvensodno ureditev. To pa ne drži. V točki II tožbe je zapisal „da se je v letošnjem letu zaradi dotrajanosti vodovne in kanalizacijske napeljave, ki poteka po toženčevih parcelah, nanj večkrat obrnil, nazadnje dne 20.7.2016, s prošnjo, da mu dovoli obnovo, pri čemer je toženec nanj začel vpiti, da mu tega ne dovoli, ker nima služnosti“. Iz trditev v točki III tožbe prav tako izhaja toženčeva nepripravljenost izvensodno urediti sporno služnostno razmerje. S tem v zvezi je sodišče tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, izvedlo ni nobenega dokaza, čeprav bi lahko, če je bila za sodišče sporna okoliščina o potrebnosti tožbe. Lahko bi zaslišalo pravdni stranki, saj je tak dokaz predlagal. Tudi materialno pravo, določbo 157. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, je sodišče napačno uporabilo. V konkretni zadevi niso podani pogoji za odmik od splošnega načela o povrnitvi stroškov, saj ni mogoče trditi, da toženec ni dal povoda za tožbo. Sicer pa je sodišče tudi o višini stroškov napačno odločilo. Tožencu je priznalo stroške sestave odgovora na tožbo, kar ni potreben strošek. Gre za vlogo, s katero je toženec pripoznal tožbeni zahtevek, ki se po 4. točki tarifne številke 19 Odvetniške tarife vrednoti s 50 točkami. Tudi niso potrebni stroški za pridobitev zemljiškoknjižnega izpiska, ki za pripoznavo ni potreben, sicer pa ga je k pritožbi že predložil tožnik. Sodišče tožencu tudi ne bi smelo priznati potnih stroškov odvetnika za ogled trase komunalnih vodov, ki ga nosi toženec sam. V posledici je previsoka tudi odmera iz naslova 1% materialnih stroškov.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Odločitev, da je tožnik dolžan tožencu povrniti stroške postopka, je materialnopravno pravilna, čeprav iz nekoliko drugačnih razlogov. Drži, da je tožnik že v tožbi navajal okoliščine, ki bi kazale na to, da se je toženec že pred vložitvijo tožbe upiral materialnopravni ureditvi spornega razmerja, ko naj bi zanikal tožnikovo služnostno pravico, v posledici česar naj bi tožnik utemeljeno sklepal, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija. Vendar je toženec v odgovoru na tožbo navedene trditve izrecno zanikal s pojasnilom, da ga tožnik nikoli ni ne ustno ne pismeno pozval „da bi v zvezi z vodovodom karkoli urejala“, da so drugačne tožnikove trditve izmišljotina. Ker po njegovem ni dal povoda za tožbo, je na podlagi 157. člena ZPP zahteval, da mu tožnik povrne njegove pravdne stroške. Spoštujoč načelo kontradiktornosti je sodišče prve stopnje odgovor na tožbo s toženčevim predlogom za povrnitev pravdnih stroškov, pred odločitvijo poslalo v vednost tožniku. Ta se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), kot to določa prvi odstavek 163. člena ZPP, navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.

6. Pač pa je stroške sodišče prve stopnje tožencu delno napačno odmerilo. Toženec je tožbeni zahtevek pripoznal v odgovoru na tožbo, kot to predvideva zakon (157. člen ZPP). Stroški odgovora na tožbo po tarifni številki 18/2 Odvetniške tarife v višini 300 točk, mu zato nedvomno pripadajo. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, so v to nagrado vključeni tudi študij in pregled listin ter dokumentacije ter druga ustrezna opravila, kamor sodi po mnenju pritožbenega sodišča tudi ogled, če je ta potreben za sestavo odgovora na tožbo, skupaj s stroški same poti in ima pritožba prav, da tožnik tožencu ni dolžan povrniti posebej še potnih stroškov odvetnika za ogled. Sicer pa toženec ne pove, zakaj bi bil strošek ogleda, glede na pripoznavo, potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP). Prav tako tožnik ni dolžan tožencu povrniti stroškov pridobitve zemljiškoknjižnega izpiska, saj ta za sestavo odgovora na tožbo, ki vsebuje pripoznavo, ni bil potreben, poleg tega ga je k tožbi priložil že tožnik. Tožencu gre tako 300 točk nagrade za sestavo odgovora na tožbo, kar znaša 137,70 EUR in 1% materialnih stroškov 1,38 EUR, skupaj 139,10 EUR.

7. V gornjem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep o stroških ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Glede na to, da je tožnik s pritožbo uspel le v manjšem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP). Tudi toženec sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).