Jedro

Epidemiološka situacija je vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi, nov predlog pa je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi; torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom z dne 23. 6. 2021. 2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je situacija na trgu neprimerno boljša kot dne 17. 7. 2020, ko je sodišče prve stopnje opravilo prodajni narok. Nov predlog ni bil smiseln, saj je bila v začetku leta 2021 še epidemija. Šele pomladi 2021 pa so cene nepremičnin narasle za 20 do 30 odstotkov. Spremenjena situacija na trgu po odpravi ukrepov pomeni spremenjene okoliščine, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati kot splošno znana dejstva. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik A. A. v odgovoru na pritožbo navaja, da upnik nima pravnega interesa za predlog izvršbe na isto nepremičnino, za katero je bil postopek ustavljen, ker upnik ni podal predloga za drugo prodajo, pri čemer za trditve o izboljšani situaciji na trgu upnik ni podal dokazov. Meni, da postopek sploh ne bi smel teči, ker sta dolžnika dolg v celoti že poravnala. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je podal upnik v postopku izvršbe, ki že teče, predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, glede katere je bil postopek že ustavljen.

6. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da pravnomočnost sklepa o ustavitvi neuspešne izvršbe na določen predmet (nepremičnino) preprečuje, da bi se v enakih okoliščinah, ki so utemeljevale ustavitev, izvršba na isti predmet ponovno izvajala v istem postopku (procesna predpostavka res iudicata).

7. S takšno razlago se preprečuje, da bi upnik zaobšel zakonsko omejitev poskusov prodaje. Izvršbo na isti predmet lahko upnik ponovno zahteva, ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine.1

8. Vendar je v sodni praksi izpostavljeno, da lahko sodišče pri presoji navedene procesne predpostavke upošteva tudi okoliščine, ki so javno (splošno) znane, četudi jih upnik izrecno ne navede.2 Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, je navedeni vidik sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zanemarilo, ko ni upoštevalo, da je od neuspešnega poskusa prodaje v letu 2020 preteklo skoraj leto dni, pri čemer je bilo splošno znano, da je epidemija prenehala in je bilo pričakovati, da se bo zanimanje za nakup na javni dražbi spet normaliziralo.

9. Kot je sicer pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je strogost pri presoji spremenjenih okoliščin podana takrat, ko je časovno obdobje od zadnjega poskusa izvršbe kratko (npr. nekaj mesecev), saj je lahko podan nov predlog za izvršbo z namenom, da se zaobide prisilna zakonska določila o maksimalnem številu zaporednih poskusov prodaj. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Epidemiološka situacija je vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi, nov predlog pa je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi; torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

11. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo o predlogu za nadaljevanje izvršbe na navedeno nepremičnino.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Obširno o tem VSM Sklep I Ip 1042/2017 in VSM Sklep I Ip 521/2019. Glej tudi VSRS Sklep II Ips 332/2011, ki uporabo določila tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ, povezuje z negativno predpostavko pravnomočnosti. ZIZ posebej ne ureja materije pravnomočnosti in pravila prepovedi ponovne odločitve o isti stvari, zato je v izvršilnem postopku pravilno smiselno uporabiti določila pravdnega postopka (319. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, tako tudi za predpostavko res iudicata velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da lahko upošteva sodišče tudi dejstva, ki jih ni navedla nobena stranka. Galič, A. in Wedam Lukić, D., v: Ude, L. in Galič, A. (ur.): Pravni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 83. 2 V že navedeni sodni praksi je sprejeto stališče, da je že sama daljša časovna odmaknjenost od zadnje prodaje utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev.