Jedro

Pritožnik nima pravnega interesa za ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi 1/2 polovica navedenega stanovanja. Dedni dogovor je jasen, zapustnikova vdova mu je dolžna izplačati 5.000,00 EUR na dogovorjeni način, ne glede na v sklepu o dedovanju ugotovljeni obseg zapuščine, pri čemer dedič ne trdi, da bi bil njegov nujni dedni delež ob ugoditvi pritožbi v tem delu kaj večji.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem sodijo sredstva na računu pri Banki, d.d., ter neizplačani pokojninski prejemki; da sta dediča po zapustniku vdova in sin, vsak do 1/2; da je zapustnik napravil oporoko, s katero je vse svoje premoženje zapustil ženi; da sta dediča oporoko priznala, zapustnikov sin pa je uveljavljal pravico do nujnega dednega deleža; da sta dediča sklenila dedni dogovor, da v popolno izplačilo (nujnega) dednega deleža zapustnikovega sina, vdova temu izplača 5.000,00 EUR v dveh enakih obrokih, prvega do 31. 12. 2015, drugega pa do 30. 6. 2016, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, pri čemer je zapustnikov sin dedno odpravljen in iz zapuščine po pokojnem do zapustnikove vdove nima nobenih zahtevkov več; na podlagi zakonitega dedovanja in zapustnikove oporoke razglasilo za dediča po zapustniku vdovo F. Z. in sina E. Z. 2. Zapustnikov sin je predlagal izdajo popravnega sklepa tako, da sodišče ugotovi, da sodi v zapuščino tudi 1/2 stanovanja na naslovu ..., v dednem dogovoru pa naj se doda, da se denarni zneski izplačajo na fiduciarni račun pooblaščenke dediča. Če sodišče prve stopnje predlogu za popravo ne bi ugodilo, pa naj se vloga šteje za pritožbo zoper sklep o dedovanju.

3. Sodišče prve stopnje je (pravilno) vlogo odstopilo kot pravočasno pritožbo dediča zoper sklep o dedovanju. Navaja, da se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da bi moralo sodišče v obseg zapuščine šteti tudi ½ zgoraj navedenega stanovanja, saj je bil nesporno nakup stanovanja opravljen v trajanju zakonske zveze pokojnega in njegove žene. Dediči so na naroku dne 9. 6. 2015 soglašali, da v zapuščino spada tudi polovica stanovanja, saj je bilo prav na tej osnovi dediču s strani oporočne dedinje ponujeno izplačilo nujnega deleža v višini 5.000,00 EUR. Na podlagi ugotovljenega obsega zapuščine pa zapustnikova vdova ne more izplačati dediču nujnega deleža v višini 5.000,00 EUR. Poleg tega bi moralo sodišče prve stopnje v dedni dogovor vnesti besedilo, da je oporočna dedinja znesek dolžna nakazati na fiduciarni račun njegove pooblaščenke.

4. Zapustnikova vdova je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V zapuščinskem postopku ni bilo ugotovljeno, da v zapuščino sodi tudi 1/2 stanovanja na naslovu ... in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. To je sicer navajal zapustnikovi sin, vendar pa zapustnikova vdova tega ni priznala.(1) O tem je med dedičema nastal spor in na zapuščinski obravnavi dne 9. 6. 2015 je sodišče prve stopnje že sprejelo sklep, da se zapuščinski postopek prekine, zapustnikovega sina pa se napoti na pravdo. Do izdaje pisnega odpravka sklepa (in vložitve tožbe) ni prišlo, ker sta se dediča prej dogovorila in sporazumno predlagala sklenitev dednega dogovora, kot ga je pravilno povzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o dedovanju. Sicer pa pritožbeno sodišče niti ne vidi pritožnikovega pravnega interesa za ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi 1/2 polovica navedenega stanovanja. Dedni dogovor je jasen, zapustnikova vdova mu je dolžna izplačati 5.000,00 EUR na dogovorjeni način, ne glede na v sklepu o dedovanju ugotovljeni obseg zapuščine, pri čemer dedič tudi ne trdi, da bi bil njegov nujni dedni delež ob ugoditvi pritožbi v tem delu kaj večji.(2)

7. Pritožnik še navaja, da je bil dedni dogovor napačno povzet v delu, v katerem je bilo predlagano, da se dogovorjeni znesek, ki ga je dolžna izplačati vdova, nakaže na fiduciarni račun njegove pooblaščenke. Tudi v tem obsegu je pritožba neutemeljena. Dedni dogovor je sporazum med dediči, iz vloge zapustnikove vloge z dne 8. 7. 2015 (list. št. 32) in iz vloge pritožnika z dne 1. 8. 2015 (list. št. 35) je razvidno, da sta se dediča uskladila o vsebini dednega dogovora kot jo je povzelo sodišče prve stopnje, ne pa tudi o tem, da zapustnikova vdova dogovorjeni znesek nakaže na račun dedičeve pooblaščenke (predlog zapustnikove vdove o tem ne govori, predloga sodediča pa tudi ni podpisala).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).

Op. št. (1): Zapisnik zapuščinske obravnave z dne 9. 6. 2015 je (tudi) v tem obsegu jasen.

Op. št. (2): Tudi sicer se dedni dogovor lahko izpodbija le ob pogojih določbe 392. člena Zakona o pravdnem postopku za razveljavitev sodne poravnave.