Jedro

Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi v Republiki Sloveniji je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.

Obrazložitev

1. A. A. je bil v zemljiško knjigo vpisan kot solastnik parcele št. 1638/7 k. o. ... na podlagi listin iz let 1874 in 1875. To pomeni, da je bil leta 1875 še živ. Podatkov o njegovem kasnejšem življenju in smrti ni bilo mogoče pridobiti niti v Republiki Sloveniji, niti v Italiji, kjer je bilo njegovo – na podlagi podatkov zemljiške knjige ugotovljeno – zadnje znano bivališče, navedeno v uvodu sklepa.

2. Preko zemljiške parcele, vpisane kot lastnina nasprotnega udeleženca, poteka državna cesta ..., predlagateljica pa zato, ker zemljiškoknjižni lastnik parcele gotovo ni več živ, zanjo ne more urediti premoženjskopravnega stanja, za kar je zainteresirana zaradi rekonstrukcije tamkajšnjega dela navedene ceste. Zato predlaga razglasitev A. A. za mrtvega.

3. Predlog je predlagateljica vložila pri Okrajnem sodišču v Tolminu, ki predlaga Vrhovnemu sodišču, naj določi krajevno pristojno sodišče za odločanje o predlogu. Navaja, da je edini znani naslov nasprotnega udeleženca tisti, ki je naveden v zemljiški knjigi, njegovo državljanstvo ni znano, prav tako ne njegovi dediči. V tej fazi postopka mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča ni mogoče izključiti.

4. Po 78. členu ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Po razpoložljivih podatkih, navedenih v predlogu, v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).

5. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

6. V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, kot tudi ne, da bi bil državljan katere od držav izven območja sedanje Republike Slovenije. Namen razglasitve za mrtvega je v izvedbi zapuščinskega postopka. Tudi, če bi imel nasprotni udeleženec tuje državljanstvo, bo za zapuščinski postopek pristojno slovensko sodišče. ZMZPP namreč v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji. In v obravnavanem primeru so.

7. Ker je nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnin v katastrski občini ..., ki ležijo na sodnem območju Okrajnega sodišča v Tolminu in ker je to sodišče postopek (N 26/2023) že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.