Jedro

Če je v izvršilnem postopku dovoljena izvršba glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ustavilo izvršbo na plačo dolžnika.

2. Upnik sklep v celoti izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ob tem pa sodišču druge stopnje predlaga, da predmetni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da odloči, da se izvršilni postopek z dnem 22. 6. 2020 prekine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. V konkretni zadevi se je s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 22. 6. 2020 nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja. Vpliv začetka stečajnega postopka na začete postopke izvršbe ureja 132. člen v zvezi s 383. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP in je le ta odvisen od faze, v kateri je izvršilni postopek ob začetku stečajnega postopka. Če je v izvršilnem postopku dovoljena izvršba glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe (peti odstavek 132. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o ustavitvi izvršbe na dolžnikovo plačo pravilno oprlo na določbo 1. točke tretjega odstavka zgoraj citiranega člena, ker upnik ob začetku stečajnega postopka v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice.

7. Ključno vprašanje, od katerega je tako odvisen tek izvršilnega postopka z določenim izvršilnim sredstvom, začetega pred stečajnim postopkom, je, ali je bila v izvršilnem postopku pridobljena ločitvena pravica in kako daleč je izveden ločitveni postopek glede uveljavitve te ločitvene pravice. Če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe prekine z začetkom stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP) in če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka (3. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP).

8. Plača predstavlja denarno terjatev delavca do delodajalca iz naslova opravljenega dela (129. člen ZIZ1). Zato je potrebno uporabiti določbo 107. člena ZIZ, ki med drugim določa, da sodišče s sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, da je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku in da upnik z rubežem dolžnikove terjatve pridobi na njej zastavno pravico. Glede na povedano bi torej upnik z dnem, ko je dolžnikov dolžnik prejel sklep o izvršbi, na dolžnikovih denarnih sredstvih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi pridobil zastavno pravico. Vendar pa z vročitvijo sklepa dolžnikovemu dolžniku nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če namreč ni sredstev, dolžnik nima terjatve do svojega dolžnika. Dolžnikov dolžnik, ZPIZ, je sodišču sporočil, da pokojninska sredstva dolžnika ob uvedbi stečaja niso bila obremenjena. V času uvedbe postopka osebnega stečaja tako ni bilo zarubljenih, pa neizplačanih denarnih prejemkov. Tudi pri izvršbi na plačo se zastavna pravica, ki nastane z vročitvijo sklepa o izvršbi dolžnikovemu delodajalcu, iz razlogov navedenih zgoraj, ne more nanašati tudi na vse bodoče prejemke, ki ob začetku postopka osebnega stečaja še ne obstajajo, saj tudi tu dolžnik glede njih še nima terjatve do svojega dolžnika. Odločitev sodišča o ustavitvi izvršbe na to izvršilno sredstvo je torej pravilna. Na pravilnost te odločitve glede na zgoraj navedeno ločeno presojanje pogojev za ustavitev/prekinitev postopka glede na sredstva izvršbe ne vplivajo pritožbene navedbe, da je upnik pred začetkom stečajnega postopka svojo terjatev imel zavarovano s hipoteko pri dolžnikovem solastnem deležu na nepremičnini X. Te pritožbene trditve se tako izkažejo za pravno nepomembne. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da je bila v vodilnem spisu In 115/2014 izvršba na to nepremičnino ustavljena (sklep z dne 25. 8. 2021, vročen upniku 9. 9. 2021), in sicer je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila vknjižba lastninske pravice na nepremičnini X v korist dolžnikov neveljavna ter da je lastnik nepremičnine še vedno družba A. d.o.o. - v stečaju, nato pa je bila nepremičnina kot del stečajne mase navedene družbe v stečajnem postopku tudi že prodana in s pravnomočnim sklepom izročena kupcu.

9. Pritožba upnika je tako neutemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Določbe tega zakona, ki urejajo izvršbo na plačo, se smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, 128. člen ZIZ.