Jedro

Poslovna sposobnost je bila predlagatelju odvzeta pravnomočno, zato ni mogoče razpravljati o tem, ali je bilo predlagateljevo zdravstveno stanje ob odvzemu takšno, da je bil odvzem potreben ali ne.

Pavšalno nasprotovanje izvedeniškemu mnenju stranki ne daje pravice zahtevati, da se v postopek pritegne drugega izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo predlog za prenehanje skrbništva (vrnitev poslovne sposobnosti) nad A. A. in (II.) sklenilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pooblaščenec predlagatelja ter predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu za prenehanje skrbništva, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba navaja, da je predlagatelj zatrdil, da ne zavrača zdravljenja in da je do njega kritičen. Če bi držal nasproten zaključek izvedenca, bi bilo to zapisano v zdravstvenem kartonu. V zvezi z ugotovitvami izvedenca, ki poglabljanje nezaupanja predlagatelja pripisuje neobveščanju o njegovem premoženjskem stanju (glede nepremičnin v B.) je sodišče nekritično sledilo pripombi predlagateljevega skrbnika (CSD), da te ugotovitve izvedenca niso relevantne za ugotavljanje sposobnosti in zdravstvenega stanja predlagatelja. Če bi namreč držale predlagateljeve trditve o usodi njegovega nepremičnega premoženja, ne more biti govora, da je bolezensko nagnjen k blodnjavim razlagam realnosti. V zvezi s tem je predlagatelj pooblaščencu zatrdil, da ima izpisek iz zemljiške knjige, ki potrjuje njegove navedbe o lastništvu nepremičnine v B. Pritožba opozarja na VSRS sodbo II Ips 357/2009, iz katere izhaja, da je za odpravo pomanjkljivosti, nejasnosti ali nasprotij v mnenju ali mnenjih več izvedencev predvideno najprej zaslišanje izvedencev in nato postavitev novega izvedenca. Sklicuje se tudi na VSRS sklep II Ips 182/2012, ki ugotavlja, da so v praksi (samo) ustna izvedenska mnenja izjema, pisna pa pravilo; prednost enega in drugega načina podaje izvida in mnenja so bila že večkrat pojasnjena, pa tudi, da zgolj pisna podaja (popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije. Zlasti v zadevah, v katerih dejansko stanje posega na strokovno zahtevna področja (v konkretnem primeru medicine in njenih specialističnih strok), ki zahtevajo kompleksen pristop strokovnjakov tega področja, in v zadevah, v katerih več izvedencev poda (sprva celo delno različna) mnenja, je zaradi odstranitve vsakršnega dvoma v pravilnost ali popolnost mnenja, dodatno zaslišanje izvedencev na obravnavi potrebno. Končno se opre pritožba na VSRS sklep II Ips 189/2001 iz katerega izhaja, da ima v primeru, kot je obravnavani, stranka pravico do drugega mnenja, če gre za vprašanje stroke, iz določenega znanstvenega področja, kar omogoča tudi drugačna mnenja in drugačno tolmačenje. Prav tak je ta primer, ko je odločilen dokaz z izvedencem psihiatrične stroke, zaradi česar pritožba meni, da bi moral imeti predlagatelj pravico do drugega mnenja, kar je tudi predlagal v pripombah, ko je zapisal, da se angažira izvedenca iz Zagreba ali iz Avstrije. Zato meni pritožba, da je odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa pomeni tudi kršitev 22. člena Ustave RS. Pomembno je namreč tudi, ali se je sodišče opredelilo do predlagateljevih pripomb, ki bi bile bistvenega pomena za odločitev.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljev skrbnik pritrjuje izpodbijani odločitvi in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugi odstavek 66. člena Zakona o nepravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZNP-1) določa, da sodišče v primeru, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, odloči o prenehanju skrbništva.

6. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo, ali so razlogi zaradi katerih je bila predlagatelju A. A. s sklepom N 15/2011, z dne 28. 11. 2011 odvzeta poslovna sposobnost, prenehali. Da bi to ugotovilo, je zaslišalo predlagatelja in izvedlo dokaz z izvedencem psihiatrične stroke. Iz izpovedbe predlagatelja (povzete v 8. točki obrazložitve) in tudi iz predloga, vloženem 1. 6. 2022, ni razvidno, da bi predlagatelj sploh zatrjeval, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil postavljen pod skrbništvo (oz. mu je bila odvzeta poslovna sposobnost). Poslovna sposobnost mu je bila odvzeta pravnomočno, zato ni mogoče razpravljati o tem, ali je bilo predlagateljevo zdravstveno stanje ob odvzemu takšno, da je bil odvzem potreben ali ne. Kot rečeno, je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so obstajali zdravstveni razlogi za odvzem. Izvedenec psihiatrične stroke pa je po pregledu podatkov spisa, predlagatelja in zdravstvene dokumentacije ugotovil, da je pri predlagatelju prisotna trajna duševna bolezen – shizoafektivna motnja, pri kateri se prepletajo znaki shizofrenske duševne motnje z utrjenim blodnjavim odnosom do socialnega okolja in afektivne motnje z nihanjem razpoloženja, ki je v fazah poslabšanja pretežno maničnega tipa. Ugotovil je tudi, da se njegovo zdravstveno stanje od leta 2011 ni spremenilo na bolje in da je v tem obdobju prišlo do dodatnega poslabšanja vseh duševnih funkcij. In takšna ugotovitev je ključna za odločitev sodišča prve stopnje.

7. Na prejeto izvedeniško mnenje je predlagatelj res podal pripombe, a nič drugega kot le, da se z njim ne strinja, kar pomeni, da se ne strinja z ugotovitvami, da se njegovo zdravstveno stanje od leta 2011 ni spremenilo na bolje in da je v tem obdobju prišlo do dodatnega poslabšanja vseh duševnih funkcij. Takšno nestrinjanje je pavšalno in ne zahteva nikakršne dopolnitve izvedeniškega mnenja, saj niti ni jasno, v čem naj bi se to dopolnjevalo oz. na katera vprašanja naj bi izvedenec odgovoril. Iz tega razloga je povsem nepotrebno sklicevanje pritožbe na VSRS sodbo II Ips 357/2009, saj v izvedeniškem mnenju ni nobenih nejasnosti in pomanjkljivosti, niti pripombe na kaj takega niso opozorile. Zato zaslišanje izvedenca (ali celo pritegnitev drugega izvedenca) ni bilo potrebno. Prav tako je nepotrebno sklicevanje na VSRS sklep II Ips 182/2012 – v obravnavani zadevi je bilo pridobljeno le eno izvedeniško mnenje, v katerem ni nobenih nejasnosti, zato zaslišanje izvedenca ni bilo potrebno. Tudi stališče iz zadeve VSRS II Ips 189/2001 ni uporabno v obravnavani zadevi. V navedeni zadevi je stranka sama pridobila strokovno mnenje medicinske stroke, ki je nasprotovalo zaključkom izvedeniškega mnenja, zato je logično, da bi bilo treba takšna razhajanja razčistiti – morebiti tudi s postavitvijo drugega izvedenca. V obravnavani zadevi pa predlagatelj razen da je zapisal, da se z izvedeniškim mnenjem ne strinja, ni navedel ničesar bolj konkretnega s čimer bi obrazloženo nasprotoval izvedenčevim zaključkom.

8. Pritožbeno sodišče zato zavrača pritožbene trditve, da je odločitev obremenjena z absolutno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZPP), saj v pojasnjenih okoliščinah zaslišanje izvedenca ni bilo potrebno, tega pa tudi ni zahteval noben udeleženec. Takšno pavšalno nasprotovanje izvedeniškemu mnenju stranki tudi ne daje pravice zahtevati, da se v postopek pritegne drugega izvedenca (npr. iz Zagreba ali Avstrije, kot je v tem primeru predlagal predlagatelj). Kot je že bilo pojasnjeno (in kot pravilno trdi tudi pritožba), se namreč drugega izvedenca pritegne v postopek šele v primeru, ko pomanjkljivosti, nejasnosti ali nasprotij v mnenju ali mnenjih več izvedencev ni mogoče odpraviti z njihovim (njegovim) zaslišanjem. A, kot rečeno, je najprej treba, da so v izvedeniškem mnenju sploh pomanjkljivosti ali nejasnosti, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno.

9. Pritožbene trditve o tem, da predlagatelj ne zavrača zdravljenja in da je do njega kritičen, so povsem pavšalne. Izvedenec je namreč izhajal pri svojih zaključkih iz zdravstvene dokumentacije. Končno potrjuje predlagateljevo nekritičnost do njegovega stanja oz. zdravljenja njegova izpovedba, da nikoli ni bilo tako, da bi mu bilo treba odvzeti poslovno sposobnost. 10. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlagateljeve pripombe, v katerih govori o tem, da je brat prodal njegovo hišo in da od skrbnika glede tega ni prejel nobenega poročila ali odločbe, niso pravno pomembne za odločitev. Kot je bilo že pojasnjeno, je ključna ugotovitev, ali so prenehali razlogi za postavitev pod skrbništvo. Za te pa je bilo ugotovljeno, da niso prenehali. Pritožba v zvezi s tem navaja, da ima predlagatelj zemljiško knjižni izpisek, a vendar niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi niso navedene zemljiško knjižne oznake nepremičnine, za katero predlagatelj trdi, da jo je brat prodal, prav tako pritožbi ni priložen zatrjevani izpisek. Če z njim predlagatelj razpolaga, bi bilo pričakovati, da ga bo predložil sodišču, najmanj pa, da bo sodišču predložil zemljiškoknjižne podatke, da bi lahko samo vpogledalo v pravni položaj nepremičnine. Tudi te pritožbene trditve zato ostajajo na povsem pavšalni ravni.

11. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. RS 16/2019. 2 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.