Jedro

Predstavitev iz člena 86/3 ZTVP ni obvezna. Zakon pa je ne omejuje samo na situacije, ko domneva iz 2. stavka 6. odst. 85. člena ZTVP ni izpolnjena.

Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje iz člena 86/1 ZTVP, tako na podlagi listin iz člena 86/2 ZTVP, kot tudi na podlagi predstavitve iz člena 86/3 ZTVP. Zato je domneva iz 2. stavka 6. odst. 85. člena ZTVP - kadar so izpolnjene predpostavke zanjo - izpodbojna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v borzno posredniški družbi. Tako je odločila, ker je na podlagi tožničine predstavitve vodenja poslov borzno posredniške družbe ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke petega odstavka 85. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS štev. 56/99; v nadaljevanju: ZTVP) za člana uprave borzno posredniške družbe.

Odločbo tožene stranke izpodbija tožeča stranka s tožbo. V njej navaja, da izpolnjuje domnevo iz drugega stavka šestega odstavka 85. člena ZTVP, po kateri se šteje, da izpolnjuje pogoj za člana uprave borzno posredniške družbe, ki ga določa 1. točka petega odstavka 85. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev. Zato tožena stranka ni bila upravičena ugotavljati nasprotno. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Pogoj, ki ga mora po 1. točki petega odstavku 85. člena ZTVP izpolnjevati kandidat za člana uprave borzno posredniške družbe je, da je ustrezno strokovno usposobljen in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borzno posredniške družbe. Ta pogoj kandidat izpolnjuje, če ima zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje omenjenih poslov (prvi stavek šestega odstavka 85. člena ZTVP). Pri tem se šteje, da kandidat pogoj iz 1. točke petega odstavka 85. člena ZTVP izpolnjuje, če ima najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot borzno posredniška družba oziroma drugih primerljivih poslov (šesti odstavek 85. člena ZTVP).

Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da pri tožnici obstajajo okoliščine za nastop domneve iz šestega odstavka 85. člena ZTVP. Meni pa, da je domneva izpodbojna, zaradi česar je lahko ugotavljala obstoj izpodbojnih dejstev in na njihovi podlagi napravila drugačen dejanski zaključek.

Uporaba izraza "šteje se" in ne "domneva se" navaja na zaključek, da ZTVP za kandidata za člana uprave borzno posredniške družbe, ki izpolnjuje pogoje iz drugega stavka šestega odstavka 85. člena ZTVP, uzakonja neizpodbojno domnevo, da izpolnjuje pogoj iz 1. točke petega odstavka 85. člena ZTVP. Iz četrtega odstavka 86. člena ZTVP pa izhaja, da ni tako. Po tej zakonski določbi izda Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: agencija) dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe, ne samo na podlagi listin, s katerimi kandidat dokazuje izpolnjevanje pogojev iz petega odstavka 85. člena ZTVP (primerjaj: drugi odstavek 86. člena ZTVP), ampak tudi na podlagi predstavitve. Če zakon agencije ne bi upravičeval, da upošteva pri odločanju o zahtevi za izdajo dovoljenja dodatno k listinskim dokazom, s katerimi kandidat izkazuje obstoj domneve o izpolnjevanju pogoja iz prve točke petega odstavka 85. člena ZTVP, tudi predstavitev, bi bila omenjena domneva neizpodbojna. Ker pa izrecno določa, da izda agencija dovoljenje tudi na podlagi predstavitve, domneva ni neizpodbojna, ampak izpodbojna.

Predstavitev iz tretjega odstavka 86. člena ZTVP ni obvezna. Zakon ne določa, kdaj agencija lahko odloči, da jo mora kandidat opraviti, oziroma kdaj tega ne sme storiti. Zato je od presoje agencije odvisno, kdaj se bo zanjo odločila. Stališče tožeče stranke, da se lahko zanjo odloči samo takrat, kadar niso izpolnjeni pogoji za domnevo iz drugega stavka šestega odstavka 85. člena ZTVP, je zato pravno zmotno. Čim se odloči, da mora kandidat za člana uprave predstavitev opraviti, agencija mora temeljiti odločitev tudi na ugotovitvah iz predstavitve. Je pa razlika med primeri, ko so pogoji za domnevo iz drugega stavka šestega odstavka 85. člena ZTVP izpolnjeni in primeri, ko to niso. V prvih agencija na podlagi rezultatov predstavitve ne ugotavlja, ali kandidat pogoj iz 1. točke petega odstavka 85. člena ZTVP izpolnjuje. Njegov obstoj se domneva. Pač pa lahko ugotovi, da ga ne izpolnjuje. V drugih primerih pa ugotavlja, ali kandidat omenjeni pogoj izpolnjuje.

Tudi iz petega odstavka 86. člena izhaja, da je tožena stranka za svojo odločitev lahko uporabila podatke, ki jih je pridobila na predstavitvi. Po omenjeni zakonski določbi zavrne agencija zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. To pa so tudi podatki, ki jih pridobi na predstavitvi, ne samo podatki, ki izhajajo iz listinskih dokazov.

Tožeča stranka ponuja v tožbi svojo analizo zgoraj navedene zakonske določbe. Po njej tožena stranka zahteve tožeče stranke za izdajo dovoljenja ne bi smela zavrniti. Analiza tožeče stranke pa je pravno zmotna. Ne upošteva namreč dovolj dejstva, da gre za odločitev o izdaji dovoljenja za bodoče opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe. To pa pomeni, da je treba za odločitev upoštevati v času odločanja obstoječe dejansko stanje in iz tega vidika presoditi, ali bo zaradi ravnanj kandidata, ki jih bo opravljal kot član uprave, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe z vidika skladnosti njenega poslovanja s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili o varnem in skrbnem poslovanju. Zagotavljanje poslovanja družbe v skladu z omenjenimi pravili je namreč ena od glavnih dolžnosti člana uprave (prvi odstavek 87. člena ZTVP). Ravno na tem področju pa je agencija iz neustreznih odgovorov tožeče stranke na predstavitvi ugotovila, da ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke petega odstavka 85. člena ZTVP za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe.

Glede na navedeno je tožena stranka ravnala v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe v skladu z zakonskimi določbami in v skladu z njimi tudi zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo dovoljenja. Tožba zato ni utemeljena in jo je sodišče zato na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo.