Jedro

Ker tožnica tožbe ni popravila v danem roku, pač pa šele po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo (skladno s četrtim in petim odstavkom 108. člena ZPP). Sklicevanje na pomoto pri izračunu roka za popravo tožbe in nepoznavanje pravil o štetju rokov ni odločilno ter ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Nepoznavanje predpisov ne more biti opravičljiv razlog za prepozno vloženo vlogo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, vloženo dne 2. 9. 2025.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je pri izračunu roka, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje za popravo tožbe, pomotoma zamenjala datum poteka roka in je tako menila, da se ta izteče 6. 10. 2025. Tega dne je tožbo dopolnila in jo priporočeno oddala na pošto. Zaveda se, da je bila vloga oddana nekaj dni po roku, a ne iz namernega zavlačevanja, pač pa zaradi zamenjave datuma in nepoznavanja pravil o štetju rokov. Pojasnjuje, da postopek vodi brez pravnega zastopnika, v času priprave vloge pa je urejala še postopke na Policiji in pri Inšpektoratu RS za delo, zato je napačno razumela izračun roka. Tožbo je vsebinsko popravila v skladu z navodili sodišča. Meni, da je zavrženje tožbe zaradi nekajdnevne zamude nesorazmerno, glede na to, da gre za uveljavljanje njenih temeljnih delovnih pravic. Sklicuje se na 108. člen ZPP, po katerem (po njenih navedbah) sodišče ne sme zavreči tožbe, če obstajajo upravičeni razlogi za zamudo, zlasti če je očitno, da stranka ni imela namena opustiti svojih pravic. Opozarja tudi na 23. člen Ustave RS, ki zagotavlja pravico do sodnega varstva, in na 11. člen ZDSS-1, ki (po njenih navedbah) določa, da mora sodišče varovati položaj delavca kot šibkejše stranke.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je tožnico skladno z določili 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s sklepom z dne 16. 9. 2025 pozvalo, da v roku 15 dni popravi tožbo, saj v njej ni postavila določnega tožbenega zahtevka, prav tako ni navedla konkretnih dejstev, na katera opira zahtevek (kar vse mora skladno s prvim odstavkom 180. člena ZPP vsebovati tožba), tožba pa tudi ni bila vložena v dveh izvodih (prvi odstavek 106. člena ZPP). V navedenem sklepu je sodišče prve stopnje tožnico opozorilo na pravne posledice, če tožbe v danem roku ne bo popravila, poučilo pa jo je tudi, da si lahko vzame pooblaščenca in o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker tožnica tožbe ni popravila v danem roku, ki se je iztekel 2. 10. 2025, pač pa šele po poteku tega roka - dne 6. 10. 2025, je sodišče prve stopnje tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo (skladno s četrtim in petim odstavkom 108. člena ZPP).

5.Določila 108. člena ZPP so jasna. Pritožbeno sklicevanje na pomoto pri izračunu roka za popravo tožbe in nepoznavanje pravil o štetju rokov ni odločilno ter ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Nepoznavanje predpisov ne more biti opravičljiv razlog za prepozno vloženo vlogo. Tudi sicer pa ZPP v 108. členu (kot tudi ne v katerem drugem členu) ne določa, kar navaja pritožba, in sicer, da sodišče ne sme zavreči tožbe, če obstajajo upravičeni razlogi za zamudo, zlasti če je očitno, da stranka ni imela namena opustiti svojih pravic. Tudi 11. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) ne določa, kar navaja pritožba, tj. da mora sodišče varovati delavca kot šibkejšo stranko. Kot rečeno, pa je sodišče prve stopnje tožnico poučilo o posledicah, če tožbe ne bo popravila v roku, in nenazadnje tudi o možnosti zastopanja po pooblaščencu in pridobitvi brezplačne pravne pomoči.

6.Zavrženje tožbe zaradi zamude roka za popravo tožbe ni nesorazmerna sankcija, kot to meni pritožnica. Roki (zakonski in sodni) imajo svoj namen. Določeni so zaradi pospešitve in koncentracije postopka, kot tudi zaradi zmanjšanja obdobja pravne negotovosti oziroma zaradi učinkovitejšega sodnega varstva obeh strank. Tožnici z izpodbijanim sklepom ni bila odvzeta ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Zavrženje tožbe je izključna posledica ravnanja tožnice, ki je prepozno popravila tožbo. Če ima podlago v materialnem zakonu, pa ima možnost tožbo ponovno vložiti, in sicer na način, da bo ta sposobna za obravnavanje.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza: