Jedro

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 339. čl. ZPP je podana, kadar odloča o predlogu stranke za izdajo začasne odredbe med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki sodnik posameznik, ne pa senat.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se mld. L. R., roj. 8.5.1992, začasno dodeli v vzgojo in varstvo materi tožnici M. R. in da je toženec B. R. dolžan od 1.11.2000 dalje plačevati za njegovo preživljanje začasno mesečno preživnino v znesku 30.000,00 SIT mesečno, z veljavnostjo do pravnomočne sodbe, s katero bi sodišče odločilo o tožbenem zahtevku. Ugotovilo je, da ni pogojev za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se nanaša na začasno dodelitev v vzgojo in varstvo, ter da je glede na zavrnjeno začasno dodelitev otroka odpadla pravna podlaga za odločitev o določitvi začasne preživnine. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se je pritožila tožnica. Izpodbija ga iz vseh možnih pritožbenih razlogov ter predlaga, da se sklep razveljavi. Poudarja, da se z otrokom, ki živi pri njej, nahaja v situaciji, ko bi bila začasna določitev preživnine nujna, saj je z minimalnimi dohodki, ki jih prejema, že na meji socialne ogroženosti, toženec pa pri tem nič ne prispeva za preživljanje otroka. Smisel njene zahteve za izdajo začasne odredbe je v preživnini, prav zato je tudi zahtevala, da se ji otrok začasno dodeli, ker preživnino lahko zahteva le tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen. Izpodbijani sklep pa izhaja ravno iz nasprotnega. Ker je preživljanje dolžnost obeh staršev in je svojo verjetnost obstoja terjatve izkazala, ko sodišče verjame, da otrok živi pri njej, sama pa prijema le socialno podporo in je tako v zelo težkih finančni situaciji, je to že zadosten razlog, da sodišče tožencu naloži začasno preživnino. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju z otrokovimi koristmi, saj tožnica še naprej otroka vzdržuje sama v razmerah, ki mejijo na ogroženost. Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa glede bistvenih kršitev določb pravdnega in izvršilnega postopka, ki jih nekonkretizirano uveljavlja pritožnica, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev po 1. točki 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je izpodbijano odločbo izdalo sodišče, ki je bilo nepravilno sestavljeno. Po določbi 411. čl. ZPP med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki, za kar nedvomno v danem primeru gre, lahko izda senat na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe, s katerimi enemu ali obema od staršev prepove pravico do osebnih stikov. Za odločanje o izdaji začasne odredbe je torej pristojen senat kot je izrecno določeno, ne pa sodnik posameznik kot se je zgodilo v danem primeru. Ker o zadevi ni odločil senat, kot to zahteva 411. čl. ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 339. člena, na katero je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, in ki narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da o njej znova odloči v pravilnem sestavu. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da nima pomislekov glede materialnopravne pravilnosti odločitve pod točko 1 predloga za izdajo začasne odredbe, ne sprejema pa stališča sodišča prve stopnje, da je odpadla pravna podlaga za odločitev o določitvi začasne preživnine, ker je bila zavrnjena zahteva za začasno dodelitev otroka, ob ugotovitvah, da tožnica preživlja otroka, ki doslej formalno še ni bil dodeljen nobenemu od staršev, in je v njeni oskrbi in da je v otrokovo korist, da se ohrani dosedanje stanje. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, če je dejansko premoženjsko stanje tožnice tako šibko, kot se zatrjuje in ko bivanje otroka pri materi ni sporno, za določitev začasne preživnine, če je ta otroku potrebna, saj bi bilo drugačno stališče v nasprotju z otrokovimi koristmi, ki morajo biti prvo merilo, kadar so le ti udeleženi v postopkih.