Jedro

Sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni poučilo o njegovi pravici uporabljati svoj jezik v postopku, to iz zapisnika iz naroka ne izhaja, pa bi glede na določilo drugega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 moralo biti zapisano.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prepovedi in ukrepe, izrečene nasprotnemu udeležencu s sklepom I N 11/2019 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 7. 2. 2019 in sicer:

1. Prepoved vstopa, približevanja in zadrževanja - v stanovanjski hiši P., S., - vrtcu na naslovu cesta, S., - Prvi osnovni šoli S., vse na razdalji krajši od 200 metrov;

2. Vzpostavljanje vsakršnega srečanja z mladoletnima otrokoma A. in B. B.;

3. Izrek denarne kazni 500,00 EUR za primer kršitve prepovedi; podaljšalo za nadaljnja 2 meseca, to je od 19. 8. 2019 ob 16.15 ure do 19. 10. 2019 do 16.15 ure.

Odločilo je še, da ugovor ne zadrži izvršitve sklepa in da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom.

2. Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno njegovo spremembo tako, da se predlog zavrne.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko nasprotnega udeleženca, ki je državljan Bosne in Hercegovine, ni poučilo, da ima pravico na naroku pred sodiščem uporabljati svoj jezik. Na podlagi določila prvega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sme stranka v postopkih na narokih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. Kadar postopek ne teče v jeziku stranke, se ji na njen predlog ali če sodišče ugotovi, da ne razume slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku v njen jezik. Glede na takšno zakonsko določilo ima stranka v vsakem primeru pravico uporabljati svoj jezik, torej tudi takrat, ko je sicer sposobna komunicirati v slovenskem jeziku, postopka pa zaradi specifičnosti sodnega postopka ni sposobna spremljati v slovenskem jeziku. Prav to v pritožbi trdi nasprotni udeleženec. Po določilu drugega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 mora biti stranka poučena o tem, da ima pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. V zapisnik se zapiše, da je bila stranka poučena o tem in kaj je glede tega izjavila.

6. Sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni poučilo o njegovi pravici uporabljati svoj jezik v postopku, to iz zapisnika iz naroka ne izhaja, pa bi glede na določilo drugega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 moralo biti zapisano.

7. Pritožba ima tako prav, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, saj ni uporabilo določbe drugega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, to pa bi zaradi nerazumevanja postopka s strani nasprotnega udeleženca lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe.

8. Pritožbeno sodišče glede na naravo opisane kršitve ne more samo odpraviti, saj bi moralo speljati cel postopek od začetka do konca, ker gre za kršitev pravice nasprotnega udeleženca, da v postopku uporablja svoj jezik. S takim postopanjem bi pritožbeno sodišče strankam tudi vzelo pravico do pravnega sredstva. Prav tako zaradi razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, strankam ne bo povzročena hujša kršitev pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, nasprotni udeleženec pa je razveljavitev izpodbijanega sklepa sam predlagal. 9. Pritožbeno sodišče je zaradi kršitve pravice nasprotnega udeleženca, da v postopku uporablja svoj jezik, sklep sodišča prve stopnje na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

10. Nasprotni udeleženec je predlagal tudi, da se izloči razpravljajoča sodnica G. G. zaradi domnevne pristranosti (6. točka 70. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Tak predlog, podan v pritožbi, je prepozen (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-), sicer pa zgolj zaradi ocene dokazov in odločitve v korist nasprotne stranke, ni mogoče govoriti o pristranosti razpravljajoče sodnice, zato pritožbeno sodišče predlogu nasprotnega udeleženca, tudi če bi bil ta pravočasen, ne bi sledilo.

11. V novem postopku bo sodišče prve stopnje najprej odpravilo opisano kršitev in bo poučilo nasprotnega udeleženca o možnosti uporabe njegovega jezika v postopku in v kolikor bo nasprotni udeleženec to zahteval, tudi zagotovilo tolmača tako, da bo postopek lahko spremljal v svojem jeziku.

12. Pri dokazovanju se bo sodišče prve stopnje osredotočilo na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za ugotovitev nasilja nasprotnega udeleženca nad mladoletnima otrokoma, na katera se postopek po umiku predloga s strani matere in predlogu za podaljšanje ukrepa s strani očeta, še nanaša. Mati ni več stranka v postopku, zato ugotavljanje kakšen odnos sta imela z nasprotnim udeležencem in kaj se je dogajalo, preden je mati vložila predlog v tem postopku, za odločitev ni pomembna.

13. Sodišče prve stopnje bo za odločitev o podaljšanju izrečenega ukrepa moralo ugotoviti sedanjo ogroženost otrok s strani nasprotnega udeleženca, ugotoviti in upoštevati njegove morebitne kršitve prepovedi približevanja, pri tem pa bo upoštevalo tudi način in posledice kršitve prepovedi.