Jedro

Če upnik ne da soglasja k pogodbi o prevzemu blaga med njegovim dolžnikom in tretjim, gre le za pristop tretjega k dolgu.

Izrek

Pritožba se zavrne, izpodbijana sodba se potrdi .

Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sodbo zavrnilo ves tožbeni zahtevek, s katerim tožnik terja od toženca plačilo 6,500.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.09.2004 dalje in povrnitev pravdnih stroškov tudi s pripadki, vse pa v 15 dneh in pod izvršbo, obenem pa tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka v znesku 342.040,00 SIT z zak. zam. obrestmi od

19.01.2006 dalje, v 15 dneh pod izvršbo.

Tako odločitev tožnik izpodbija s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagajoč njeno spremembo in ugoditev vsemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in ponovno obravnavanje pred prvo stopnjo. Zaznamuje pritožbene stroške. Ne strinja se s sodbenim stališčem, ki pogodbo o prevzemu dolga šteje za neobstoječo, ker toženec plačila, ki ga je z njo prevzel, ni izvršil v fiksnem roku. Toženca tudi veže izjava z dne 15.03.2004, ki je ni preklical. Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Z dobesedno razlago pogodbe o prevzemu dolga se je mogoče strinjati kot njenim zaključkom, da sta stranki sami določili pogoje njene neveljavnosti, čeprav sta namesto tega uporabili izraz neobstoječ posel. K poglavitnim pritožbenim trditvam o zavezovalnosti toženčeve izjave z dne 15.03.2004 v notarski obliki pa naslednje: Tudi iz vidika veljavnih določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL toženčeve izjave pred notarjem ni mogoče šteti kot nemogoč, nedopusten ali nedovoljen pravni posel, pa je bila ta izjava kasneje sprejeta v sklenjeno pogodbo o prevzemu dolga, ki je enako neresna kot pogodba sama, glede na njen člen 2, po katerem se pogodba šteje za neobstoječo, če kupec (toženec) kupnine ne plača v celoti do 30.09.2004. Nagib za tako zavezo ni odločilen, pa je tudi prodajalec pristal na tako klavzulo, ki namen in smisel zaveze kupca prepušča zgolj toženčevi volji, kot da gre za enostranski (nezavezujoč) pravni posel. Po prvem odstavku člena 427 Obligacijskega zakonika - OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Take privolitve pogodba niti ne omenja, upnikov pa stranki s pogodbo nista niti seznanili niti terjali njihove privolitve. Zato gre kvečjemu za pogodbo o prevzemu izpolnitve, vendar sta tudi tej stranki odvzeli vsakršno veljavo s formulacijo člena 2 pogodbe, s katerim je zgolj toženčevi volji prepuščena njena izpolnitev.

S tem, ko toženec prevzete obveznosti ni izvršil, je pogodba izgubila zavezovalno moč in sta obe stranki, ne samo toženec, prosti svojih obveznosti. To velja tudi za pred pogodbo podano na toženčevo izjavo pri notarju, ki sama po sebi tudi ni zavezujoča po prenehanju kasneje sklenjene pogodbe. Veljavno pravo z izpodbijano sodbo ni bilo kršeno, obremenjena pa tudi ni s kršitvami iz drugega odstavka člena 350 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se respektirajo uradoma, relativnih tovrstnih kršitev pa pritožba ne razgrinja, zato je izpodbijana sodba potrjena. Ob taki odločitvi v glavni stvari, tožniku ne gredo niti pritožbeni stroški.