Jedro

Ker pa je sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člen ZPP), pritožbeno sodišče ne sme presojati očitka tožene stranke v zvezi z opravo naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2. Pritožnik sam nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. in naložilo toženi stranki, da tožeči povrne nadaljnje pravdne stroške.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in smiselno nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik predlaga naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene trditve, da je bila udeležba tožene stranke na naroku za glavno obravnavo potrebna in da je sodišče bistveno kršilo Zakon o pravdnem postopku, ker jo je opravilo v nenavzočnosti tožene stranke, pritožbeno sodišče razume kot očitek sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo toženčeve prošnje za preložitev naroka. Pritožbeno sodišče je namreč ugotovilo, da je tožena stranka bila na narok za glavno obravnavo pravilno vabljena. Glede na to je trditve pritožnika mogoče upoštevati le kot očitek relativne bistvene kršitve postopka. Ker pa je sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člen ZPP), pritožbeno sodišče ne sme presojati očitka tožene stranke v zvezi z opravo naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke.

Z nadaljnjimi pritožbenimi trditvami pritožnik izpodbija sodbo prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se sodba, s katero je končan spor majhne vrednosti, ne sme izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP), sodišče druge stopnje tudi pritožbenih trditev o pravočasnosti grajanja stvarnih napak, ne sme presojati.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Na ugotovljeno dejansko stanje, to je, da je tožeča stranka toženi dobavila naročeno blago in da ga tožena doslej ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo zgolj pavšalnih ugovorov stvarnih napak.

Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev določb pravdnega postopka, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je v skladu s 353. členom ZPP odločilo kot izhaja iz izreka.

Pritožnik s pritožbo ni uspel zato sam nosi stroške pritožbenega postopka. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v povezavi z prvim odstavkom 154. člena ZPP.