Jedro

Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv. Določil je tudi ustanove, pri katerih ima tožnik denarna sredstva in način njihove zarubitve. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Celje zoper dolžnika A.A. (tožnika v tem sporu) izvršil davčno izvršbo dolžnega zneska neplačane globe in stroškov postopka za prekršek na predlog predlagatelja izvršbe Ministrstva za notranje zadeve in sicer plačilnega naloga št. 0000085059293 z dne 27. 1. 2008, ki je postal izvršljiv dne 11. 12. 2009 v znesku 938,90 EUR. V obrazložitvi navaja, da se davčna izvršba opravlja v skladu s 57. členom oziroma 202. členom Zakona o prekršku na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga, glede na to, da tožnik v določenem roku ni poravnal globe in stroškov postopka. Postopek se nadaljuje v skladu s 143. členom ZDavP-2 o davčni izvršbi. V nadaljevanju navaja določbe ZDavP-2, na podlagi katerih so določena sredstva iz izvršbe izvzeta, predvsem do katerih denarnih sredstev je mogoče seči z izvršbo in način obračunavanja stroškov davčne izvršbe. Nadalje je določeno ravnanje banke v primeru, da dolžnik nima sredstev za poplačilo.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Pravi, da nima sredstev za življenje, da živi komaj iz meseca v mesecu, prosi za ugodno rešitev tega primera.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Določba 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča samo v primeru, če tako določa zakon. Upravni akt v tem zakonu pa je upravna odločba in drugi javnopravni akt izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je postal plačilni nalog št. 0000085059293 z dne 27. 1. 2008 izvršljiv in sicer dne 11. 12. 2009. Določil je tudi ustanove, pri katerih ima tožnik denarna sredstva in način njihove zarubitve. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na navedeno določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden tistih, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 (s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan), zato ga tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. V 292. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je namreč izrecno določeno, da je zoper sklep v upravno izvršilnem postopku sicer dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Glede na to, ugovori s katerimi se izpodbija nepravilnost odločbe, ki se izvršuje, glede na določbe prvega odstavka 292. člena ZUP niso dovoljeni, tožnik pa tudi sicer glede na zgoraj navedeno ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.

Ker v zadevi niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o tožbi, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo v skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker tožnik s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.