Jedro

S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo odločitev o določitvi stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bo v nadaljevanju postopka odločalo o delu upnikovega zahtevka in stroških v pravdnem postopku. Z novo sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje tako ni zgolj popravilo očitne pisne pomote v prvotnem sklepu, temveč je zavzelo vsebinsko povsem drugačno stališče. Zato za izdajo popravnega sklepa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani popravni sklep z dne 9. 3. 2017 v 1. točki izreka v zvezi s 4. točko izreka sklepa z dne 17. 2. 2017 razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom odločilo, da se sklep z dne 17. 2. 2017 popravi tako, da se v četrti točki izreka pravilno glasi: "O tem delu zahtevka in stroških bo odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Sežani kot pristojnim sodiščem." (1. točka izreka), v preostalem delu pa je sklenilo, da sklep ostane nespremenjen (2. točka izreka).

2. V 4. točki izreka sklepa z dne 17. 2. 2017 je bilo odločeno, da bo o tem delu zahtevka in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru kot pristojnim sodiščem (pri čemer ta odločitev tvori smiselno celoto s 3. točko izreka istega sklepa, v kateri je bil sklep o izvršbi z dne 13. 1. 2017 v dovolilnem delu deloma razveljavljen).

3. Upnik je zoper popravni sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Opozarja, da je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine za primer dolžnikovega ugovora kot dogovorjeno krajevno pristojno sodišče v pravdnem postopku označil Okrajno sodišče v Novi Gorici. Pristojnost tega sodišča namreč izhaja iz Delničarskega sporazuma delničarjev družbe A d.d., ki ga je v predlogu za izvršbo tudi določno označil, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi temu ni ugovarjal. Zato meni, da bi sodišče moralo upoštevati sporazum o krajevni pristojnosti, ne pa določil o splošni krajevni pristojnosti. V nadaljevanju pritožbe napoveduje združitev predmetne zadeve z ostalimi podobnimi zadevami, v katerih je bila že pravilno upoštevana dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se kot pristojno sodišče za pravdni postopek določi Okrajno sodišče v Novi Gorici. Stroškov pritožbe ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik v pritožbi zoper izpodbijani popravni sklep ni izrecno navedel, zoper kateri del sklepa se pritožuje, glede na njegov pravni interes za pritožbo in glede na vsebino pritožbe pa je višje sodišče štelo, da se pritožuje le zoper odločitev v 1. točki izreka sklepa, ki zanj ni ugodna, medtem ko se zoper odločitev v 2. točki izreka sklepa, ki v ničemer ne spreminja njegovega pravnega položaja, ne pritožuje. Popravni sklep je nato preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, le v izpodbijanem delu (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom spremenilo odločitev o določitvi stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bo v nadaljevanju postopka odločalo o delu upnikovega zahtevka in stroških v pravdnem postopku. Ker z novo sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje ni zgolj popravilo očitne pisne pomote v 4. točki prvotnega sklepa z dne 17. 2. 2017, temveč je zavzelo vsebinsko povsem drugačno stališče kot tedaj, višje sodišče ugotavlja, da za izdajo popravnega sklepa v konkretnem primeru sploh niso bili izpolnjeni zakonski pogoji (primerjaj prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi 15. členom ZIZ). Glede na ugotovljeno nezakonito postopanje pa upniku v konkretnem primeru ni mogoče odreči pravice do vsebinskega izpodbijanja povsem spremenjene prvotne odločitve o določitvi pristojnega pravdnega sodišča (primerjaj tretji odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi 15. členom ZIZ). S pritožbenim sklicevanjem na dogovor strank o krajevni pristojnosti pravdnega sodišča, ki naj ga sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo, namreč upnik navaja pravno pomemben razlog, zaradi katerega utegne biti dejansko stanje v "popravljeni" odločitvi ugotovljeno zmotno.

7. Zato je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in popravni sklep v izpodbijani 1. točki izreka v zvezi s 4. točko izreka sklepa z dne 17. 2. 2017 razveljavilo, zadevo pa v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ocenjuje, da se sámo do navedenega spornega vprašanja ne more vsebinsko opredeljevati kot prvo (3. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje namreč niti v prvotnem sklepu z dne 17. 2. 2017 niti v izpodbijanem popravnem sklepu ni navedlo nobenih konkretnih, preverljivih dejstev za sprejem oziroma spremembo odločitve o pristojnem pravdnem sodišču. 8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o tem, katero sodišče je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v nadaljnjem pravdnem postopku, to odločitev pa naj tudi ustrezno utemelji, tako da bo mogoč preizkus pravilnosti in zakonitosti njenih razlogov.