Jedro

Tožniku je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP ter se je prvostopenjski organ skliceval na odločbo, s katero mu je bilo v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP izrečena prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč za dobo šestih mesecev. Vendar pa je bila ta odločba, na katero se je upravni organ skliceval kot na podlago za svojo odločitev v upravnem sporu odpravljena. To pomeni, da izpodbijana odločba ne vsebuje dejanskih in pravnih ugotovitev, pomembnih za pravilno in zakonito izdajo odločbe. Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo in toženi stranki naložilo, da v zadevi ponovno odloči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 668/2014 z dne 3. 11. 2014 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 285,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora, skupaj z 22 % DDV v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da je 27. 10. 2014 prejelo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnemu sporu zoper delodajalca A. d.o.o. Pojasnjuje, da sodišče ni ugotavljalo, ali prosilec izpolnjuje finančne pogoje za brezplačno pravno pomoč v skladu z določili 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj iz podatkov Bpp vpisnika izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani prosilcu z odločbo Bpp 2427/2014 z dne 19. 9. 2014, ki je postala pravnomočna 11. 11. 2014, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP izreklo prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč za dobo šestih mesecev. Ta rok se izteče 19. 3. 2015. Zato je sodišče prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik v tožbi navaja, da je prosilec zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19. 9. 2014 sprožil upravni spor, ki se je končal s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1665/2014-6 z dne 11. 11. 2014. Z njo je Okrožno sodišče v Ljubljani izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nov postopek. To je, v ponovljenem postopku z odločbo št. Bpp 2846/2014 z dne 3. 12. 2014 prosilčevi prošnji ugodilo. Meni, da je glede na navedeno, tožniku potrebno omogočiti, da koristi svoje pravice, ki mu s tem v skladu z ZBPP gredo. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi oziroma spremeni tako, da prošnji tožnika ugodi, tožena stranka pa naj mu povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, upravnega spisa in izpodbijanega upravnega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti. Pri tem se sodišče sklicuje na 1. alineo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bila ta izdana 3. novembra 2014. V njej pa se v obrazložitvi ugotavlja, da je sodišče iz podatkov Bpp vpisnika ugotovilo, da je postala odločba Bpp 2247/2014 z dne 19. 9. 2014 pravnomočna 11. 11. 2014 (torej po izdaji izpodbijane odločbe). Iz podatkov v spisu pa izhaja, da je bila tega dne izdana sodba v zadevi I U 1665/2014-6 Upravnega sodišča RS, ki je odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2247/2014 z dne 19. 9. 2014 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku torej navedenega dne ni mogel postati pravnomočno končan, pač pa je bila odločba, na katero se je upravni organ skliceval kot podlago za svojo odločitev, odpravljena. V postopku, ki je sledil, pa je Okrožno sodišče v Ljubljani tožniku z odločbo 2846/2014 z dne 3. december 2014, izredno brezplačno pravno pomoč celo odobrilo. To pa posledično pomeni, da se na peti odstavek 20. člena ZBPP ni več sklicevalo.

Izpodbijana odločba, ki jo je izdalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, torej ne vsebuje dejanskih in pravnih ugotovitev, pomembnih za pravilno in zakonito izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo v skladu s 3. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1 ter na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Hkrati je toženi stranki naložilo, da v zadevi ponovno odloči. Pri tem naj, preden bo odločila o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, ugotovi pravilno dejansko in pravno stanje, ki se nanaša na tožnika.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.