Jedro

Ker kljub ustreznemu pozivu tožnika tožbe nista dopolnila (popravila) tako, da bi jo bilo moč (vsebinsko) obravnavati, jo je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Cerknici je s sklepom z dne 27.9.2016 tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep se pritožujeta tožnika. Kot prava neuka stranka sodišče prosita, da pritožbo sprejme, ker jima je sodišče prve stopnje z dovoljeno izvršbo povzročilo nepopravljivo škodo, s čimer je tudi dovolilo prekoračitev tožbenega zahtevka. Toženka moti njuno posest z vloženo nedovoljeno in neutemeljeno izvršbo In 17/2012 in In 43/2014. Sodišču predlagata, da po 426. členu ZPP odloči o pravici do posesti in njeni pravni podlagi, prav tako, da po 34. členu SPZ odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti (oziroma vrnitev odvzete posesti) ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. Sklicujeta se na 33. in 36. člen SPZ ter pojasnjujeta, zakaj je bil kršen tudi 338. člen ZPP. Poudarjata, da sta vložila tožbo in dopolnitev tožbe zaradi motenja posesti, a prvostopenjsko sodišče odloča v nasprotju z zakoni in strogo sledi le toženki stranki. Kljub temu, da sodišče grobo krši zakonodajo in jima povzroča nepopravljivo škodo, sodišče zavlačuje z nedovoljenimi izvršbami. V nadaljevanju se sklicujeta na posamezne listine (odločitve sodišč) in pojasnjujeta njihovo vsebino oziroma kaj se je dogajalo v izvršilnem postopku. Predlagata, da sodišče odloči, da so odločba In 17/2012 z dne 12.7.2012 ter odločba In 43/2014 z dne 5.12.2014 in vpis v ZK nedovoljeni in pravnomočno odpravljeni in da se izvršilni postopek prekine. Ker jima je že nastala nepopravljiva škoda zahtevata, da se preneha motenje posesti in vrnitev stvari v prejšnje zemljiško knjižno stanje (na nepremičnini parc. št. 1919/63 k.o. X) na dan 19.7.1990. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je to v sklepu z dne 23.8.2016, s katerim je tožnika pozvalo na dopolnitev tožbe, pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, mora tožba (da jo je moč/dopustno obravnavati) v skladu z določbo 180. člena ZPP(1) obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Če tožba teh sestavin ne vsebuje (in predmetna tožba jih ne), do njenega vsebinskega obravnavanja ne sme priti. Predložitev še tako obsežnega dokaznega gradiva (listovne dokumentacije) pomanjkljivosti (nepopolnosti) trditev oziroma neustrezno opredeljenega (nejasnega) tožbenega zahtevka ne more nadomestiti. Iz teh razlogov sta bila tožnika tudi pozvana na dopolnitev (in bila hkrati na opozorjena na posledice opustitve takšne dopolnitve(2)). Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa upravičeno navaja, da tudi iz dopolnjene tožbe ni mogoče razbrati, kakšen pravo-varstveni zahtevek tožnika pravzaprav uveljavljata(3). Takšne nejasnosti (tako glede trditvene podlage kot samega zahtevka) izkazuje tudi vsebina obravnavane pritožbe. Ker torej kljub ustreznemu pozivu tožnika tožbe nista dopolnila (popravila) tako, da bi jo bilo moč (vsebinsko) obravnavati, jo je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo.

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): To je na zavrženje tožbe.

Op. št. (3): In sicer da ni jasno, ali gre za tožbo zaradi motenja posesti, tožbo zaradi varstva lastninske pravice ali za izbrisno tožbo. Prav tako velja pripomniti, da pravdno sodišče za odločanje o veljavnosti odločb, ki so bile izdane v izvršilnem postopku, sploh ni pristojno.