Jedro

Za stečaj podjetnika veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. V stečajno maso gre vse premoženje, ki ga je imel samostojni podjetnik v začetku stečajnega postopka, razen kolikor je izvzeto iz izvršbe po določbah ZIZ. Upniki, ki so imeli terjatve zoper s.p. do začetka stečajnega postopka se lahko poplačajo le v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se z a v r n e in sklep sodišča prve stopnje potrdi .

Obrazložitev

Z v uvodu tega sklepa cit. sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo in razveljavilo vsa morebiti opravljena izvršilna dejanja. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je tekom postopka ugotovilo, da je bil dolžnik zaradi zaključka stečaja izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov in da je z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v register samostojnih podjetnikov na podlagi II. odst. 181. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji prenehal obstajati. Glede na to, da je dolžnik izbrisan iz registra, upnik ne more realizirati nobenih pravic do dolžnika, ki ne obstaja oz. dolžnik ne more biti stranka v postopku.

Proti sklepu sodišča prve stopnje je upnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je samostojni podjetnik posameznik, ki nima lastne pravne subjektivitete, ki bi bila ločena od subjektivitete fizične osebe (čl. 1, VII. odst. ZGD). Pri opravljanju gospodarske dejavnosti podjetnik posameznik odgovarja za svoje obveznosti kot fizična oseba z vsem svojim premoženjem. Dolžnik kot fizična oseba, ki je identična s pravno subjektiviteto podjetnika, z izbrisom iz registra samostojnih podjetnikov zaradi stečaja ni prenehal obstajati, kar je tudi dejstvo, saj dolžnik M. D. kot fizična oseba še vedno obstaja. Sodišče prve stopnje se tako v izpodbijanem sklepu neutemeljeno sklicuje na II. odst. 171. čl. ZPPSL, ki velja izključno za pravne osebe, ki so vpisane v sodni register. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno in nepravilno uporabilo tudi dol. 81. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ ter 76. čl. ZIZ. Izvršilni postopek bi moralo nadaljevati proti fizični osebi M. D., ki kot dolžnik obstaja in v predmetni zadevi odgovarja za upnikovo terjatev z vsem svojim premoženjem. Po sklepu Okrajnega sodišča z dne 22.08.2000 na predlog upnika postopek zoper M. D. že teče, če pa je sodišče menilo, da obstaja kakšna pomanjkljivost glede pravdnih strank, bi moralo skladno z dol. čl. 81 ZPP pozvati upnika na odpravo pomanjkljivosti, ne pa izvršilni postopek ustaviti. Pritožba še opozarja na nesprejemljivo prakso, ki se je začela pojavljati v zadnjem času, ko samostojni podjetniki v večjem številu predlagajo stečaj zoper svoje s.p. in se s tem poskušajo izogniti in izigrati osebno odgovornost za plačilo dolgov, ki jo določa ZGD, kar je nesprejemljivo tudi v odnosu do kapitalskih družb v zv. z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij. Poudarja, da vsekakor ni bil namen in Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji tega tudi ne določa, da bi samostojni podjetnik v primeru stečaja prenehal kot dolžnik, ter se s tem izognil odgovornosti za plačilo dolgov s svojim celotnim premoženjem, kakor izrecno določa ZGD. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v I. odst. 4. čl. določa, da je dolžnik po tem zakonu tudi samostojni podjetnik. Za stečaj samostojnega podjetnika torej veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. Razlika je le ta, da po zaključku stečaja proti samostojnemu podjetniku, nekdanji samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba še živi. Ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj napram drugim dolžnikom (čl. 4 ZPPSL) to je, da bi moral še po zaključku stečaja plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani. Tudi pri stečaju samostojnega podjetnika se oblikuje stečajna masa, v katero gre vse premoženje, ki ga je imel samostojni podjetnik v začetku stečajnega postopka, razen kolikor je izvzeto iz izvršbe po določbah ZIZ (čl. 104 ZPPSL). Samo iz stečajne mase se poplačajo upniki, ki so imeli terjatev do samostojnega podjetnika ob nastanku posledic stečajnega postopka, če so jih v stečaju tudi prijavili. Po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev iz stečaja niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega samostojnega podjetnika ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila poplačana v stečajnem postopku zoper samostojnega podjetnika, njenega poplačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja.

V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo proti dolžniku kot samostojnemu podjetniku dne 26.07.1999. Upnik ne prereka ugotovitve, da je bil zoper dolžnika začet in končan stečajni postopek. Kot je tudi razvidno iz uradnega zaznamka na list. št. 5 spisa, je bil stečajni postopek zoper dolžnika voden pod opr. št. St .. pri O. s. v C. in je bil pravnomočno končan dne 12.06.2001. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbene navedbe upnika se tako pokažejo v celoti neutemeljene. Ker tudi ni podan kateri od po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (čl. 365/II v zv. s čl. 366 Zakona o pravdnem postopku v zv. s čl. 15 ZIZ).