Jedro

Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka ni izpolnjen, če prosilec v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne navaja nobenega od razlogov za obnovo postopka iz določbe 1. odstavka 410. člena ZKP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.8.2005. S to je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp) v zadevi - vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka ter vložitev ustavne pritožbe. V obrazložitvi sodbe sodišče glede predloga za obnovo navedenega kazenskega postopka soglaša s toženo stranko, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik namreč v prošnji za dodelitev Bpp ni navedel novih dejstev in ni predložil novih dokazov, ki bi utegnili sami zase, ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti njegovo oprostitev, ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu, kar je razlog za obnovo kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP. V prošnji je navedel le, da sodba temelji na posrednih dokazih in protislovjih v ugotovljenem dejanskem stanju in da je sodišče napačno interpretiralo posamezne izjave udeležencev kazenskega postopka. Iz enakih razlogov je tožnik že vložil predlog za obnovo postopka dne 13.11.2002, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru zavrglo s sklepom z dne 4.12.2002. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo s sklepom. Glede dodelitve Bpp za vložitev ustavne pritožbe sodišče navaja, da je po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču vložitev ustavne pritožbe dopustna le zaradi kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki pa jih tožnik niti v prošnji, niti v dopolnitvi prošnje ne zatrjuje. Zato ne izpolnjuje pogoja za dodelitev Bpp iz 4. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001). Sodišče zavrača tožbeni ugovor o pristranskem odločanju tožene stranke. Zgolj navedba, da je odločbo tožene stranke podpisala sodnica, ki je kot članica senata sodelovala v kazenski zadevi, tega ne izkazuje, torej po presoji sodišča tožnik ni izkazal, da so podani izločitveni razlogi v smislu 37. člena ZUP.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Bistvena kršitev določb postopka naj bi bila podana s tem, da sodišče ni opravilo glavne obravnave. Navaja, da se obsodilna sodba opira na posredne dokaze in protislovja ter da je bilo dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno, saj za dejanje, za katero je bil obsojen, ni materialnih dokazov. Zato meni, da so izpolnjeni pogoji za obnovo kazenskega postopka iz razloga 1., 3., 4. in 5. točke 410. člena ZKP. V nadaljevanju navaja razloge, zaradi katerih meni, da je bilo dejansko stanje v kazenskem postopku nepopolno in zmotno ugotovljeno ter zmotno uporabljene določbe Kazenskega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek ter da ga oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja, imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah 1., 2. in 4. odstavka 24. člena ZBPP, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. V 1. odstavku 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji za dodelitev Bpp. Pri presoji dodelitve Bpp se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev te pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP). Po določbi 4. odstavka 24. člena ZBPP se sicer prosilcu dodeli Bpp tudi brez ugotavljanja objektivnih pogojev iz 1. in 2. odstavka 24. člena ZBPP, vendar le v primeru, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo določeni pogoji (4. odstavek 24. člena ZBPP). Da bi šlo za primer iz 4. odstavka 24. člena ZBPP, iz podatkov spisa ne izhaja. Tožnik namreč v prošnji in dopolnitvi prošnje za dodelitev Bpp kršitve ustavnih pravic in temeljnih svoboščin niti ne zatrjuje. Pri presoji dodelitve Bpp za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka pa je potrebno upoštevati pogoje iz 1. in 2. odstavka 24. člena ZBPP. Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le iz razlogov, ki so taksativno navedeni v določbi 1. odstavka 410. člena ZKP. In ker tožnik v prošnji in dopolnitvi prošnje za dodelitev Bpp ne navaja nobenega od, v navedeni določbi ZKP navedenih, razlogov, iz podatkov spisa pa izhaja, da je tožnik že enkrat vložil predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče zavrglo, tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivni pogoj za dodelitev Bpp iz 4. alineje 24. člena ZBPP ni izpolnjen. Iz tožnikove prošnje in dopolnitve prošnje za dodelitev Bpp namreč izhaja, da tožnik predlog za obnovo postopka utemeljuje z nepopolno in zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem in z napačno dokazno oceno sodišča, ni pa razvidno, kot pravilno ugotavljata tožena stranka in prvostopno sodišče, da bi tožnik navajal nova dejstva in nove dokaze, ki bi lahko privedli do oprostilne obsodbe ali obsodbe po milejšem zakonu.

Po presoji pritožbenega sodišča, sodišče s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ki niti ni bila zahtevana, ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu. Po določbi 2. odstavka 50. člena ZUS lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če v postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku pred izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali to ni sporno, stranke pa v tožbi ali odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale. V obravnavanem primeru odločilno dejstvo, da tožnik ni navedel razlogov za obnovo postopka, izhaja iz tožnikove prošnje za dodelitev Bpp. Obnovo kazenskega postopka je mogoče predlagati le zaradi v ZKP taksativno navedenih razlogov, med temi pa razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ki ju uveljavlja tožnik, nista navedena. Glede na navedeno in glede na to, da je predmet tega upravnega spora dodelitev brezplačne pravne pomoči, na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati pritožbene navedbe o tem, da je bilo v kazenskem postopku zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo.

Ker je sodišče prve stopnje tožnika že oprostilo plačila sodnih taks, ponovno odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks ni potrebno, saj takšna oprostitev velja za vse vloge in dejanja, za katere je po določbi 4. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) nastala taksna obveznost tega dne oz. pozneje (1. odstavek 14. člena ZST).

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.