Jedro

Klavzula v sodni poravnavi, da so z njeno sklenitvijo rešeni vsi medsebojni spori med udeleženci, sama zase ne zadostuje za sklep o tem, da je izvršilni naslov za izterjavo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, sodišče prve stopnje pa je z izvajanjem dokazov pravilno ugotovilo, da dolžnik nasprotnega tudi ni dokazal. Ker predmeta navedenih sodnih postopkov nista enaka, sklenjena sodna poravnava v nepravdni zadevi ni odpravila izvršilnega naslova, ki je podlaga tega izvršilnega postopka, zato ga mora izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršiti tako, kot se glasi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik in upnika vsak sam nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika po izteku roka z dne 19. 12. 2012 (1. točka izreka). Dolžniku je naložilo povrnitev stroškov upnikov za odgovor na ugovor po izteku roka v višini 59,62 EUR (2. točka izreka), ter odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora po izteku roka (3. točka izreka).

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo dolžnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru dolžnika po izteku roka ugodi ter upnikoma naloži povrnitev stroškov dolžnika oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upnikoma, ki po pooblaščencu pravočasno odgovarjata nanjo in predlagata njeno zavrnitev. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugovor po izteku roka dolžnika zavrnilo, ker dolžnik ni dokazal, da je bilo s sodno poravnavo v nepravdnem postopku dogovorjeno, da sta se upnika odpovedala tudi pravici do izterjave pravdnih in izvršilnih stroškov v tem postopku. Taka ugotovitev sodišča prve stopnje je pravilna. Da bi s sklenitvijo sodne poravnave v drugi (ne) pravdni zadevi lahko povzročila prenehanje izvršilnega naslova za izterjavo denarne terjatve v predmetni zadevi (4. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 1700/2010 z dne 23. 9. 2010 - listina A3) bi moralo biti v njej izrecno navedeno, da dolžnikova obveznost povrnitve stroškov iz navedenega pravdnega postopka nasproti upnikoma ne obstaja več oziroma bi moral biti predmet spora, ki se je reševal v pravdnem postopku št. III P 1700/2010 identičen predmetu nepravdnega postopka 154/2010, ki je potekal pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in ki je bil zaključen s sklenitvijo sodne poravnave 9. 5. 2012 (listina A 6). Klavzula v sodni poravnavi, da so z njeno sklenitvijo rešeni vsi medsebojni spori med udeleženci, sama zase ne zadostuje za sklep o tem, da je izvršilni naslov za izterjavo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka razveljavljen, odpravljen ali spremenjen (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), sodišče prve stopnje pa je z izvajanjem dokazov pravilno ugotovilo, da dolžnik nasprotnega tudi ni dokazal. Pravdni postopek št. III P 1700/2010 je potekal zaradi motenja posesti, in sicer je toženec (dolžnik v tem izvršilnem postopku) porušil del s strani upnikov zgrajene ograje oziroma škarpe. Predmet nepravdnega postopka št. N 154/2010 pa je bila določitev meje med upnikoma, dolžnikom ter še štirimi drugimi udeleženci, kar je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Za ugotovitev identičnosti predmeta spora in predmeta sodne poravnave so bistveni tožbeni predlog in izrek sodne poravnave ter identičnost dejanskih tožbenih navedb in dejanske podlage sodne poravnave v trenutku njene sklenitve (primerjaj s sklepom Vrhovnega sodišča št. II Ips 813/2008 z dne 20. 11. 2008). Višje sodišče ugotavlja, da dejanska podlaga zahtevka v motenjski pravdi ter dejanska podlaga razmerij, ki so se urejala v nepravdi, ni enaka, saj v nepravdnem postopku ni šlo le za urejanje razmerij glede na historični dogodek, povezan z razbitjem škarpe oziroma ograje, temveč je bil utemeljen na širšem dejanskem kompleksu, v zvezi s katerim bi bili uporabljeni tudi drugi materialnopravni predpisi, v kolikor zadeva ne bi bila rešena s sklenitvijo sodne poravnave. Ker predmeta navedenih sodnih postopkov nista enaka, sklenjena sodna poravnava v nepravdni zadevi ni odpravila izvršilnega naslova, ki je podlaga tega izvršilnega postopka, zato ga mora izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršiti tako, kot se glasi.

7. Protispisna je pritožbena navedba, da so s sodno poravnavo z dne 9. 5. 2012 stranke uredile vsa razmerja, ki se nanašajo na motenjsko pravdo, saj ta sodna poravnava ni bila sklenjena v pravdnem postopku zaradi motenja posesti, temveč v nepravdnem postopku v zvezi z ureditvijo meje. Posledično je sklepanje, da ni nobene logike in smisla, da bi se uredila zgolj razmerja, ki se nanašajo na izgradnjo betonske škarpe ter pozidane garaže, ne pa tudi stroški, ki so nastali zaradi obveze dolžnika v zvezi z njeno izgradnjo, neutemeljeno.

8. Pritožbene navedbe, da bi v tem primeru s sklenjeno sodno poravnavo popustil zgolj dolžnik, ne pa tudi upnik, s čimer bi sodna poravnava zgubila svoj pomen oziroma zanjo ne bi veljala določila o poravnavi, niso pravno pomembne. Sodna poravnava je bila sklenjena (tudi) med strankami tega izvršilnega postopka in je veljavna, čemur dolžnik niti ne oporeka. Koliko pa je katera izmed strank popustila pri sklepanju sodne poravnave, pa ni predmet tega postopka. Ne glede na to višje sodišče dodaja, da pri sklenitvi sodne poravnave ni potrebno, da vsaka stranka popusti v enaki meri (ekvivalentno), mogoče je tudi le simbolično popuščanje, popuščanje v korist tretje osebe oziroma popuščanje na moralnem področju(1).

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno povzelo izpoved priče M. J. Pritožba ima sicer prav, da je ta priča kot odvetnik upnikov, navzoč pri sklepanju sodne poravnave, zaslišan kot priča izpovedal, da bi po izpolnitvi obveznosti iz sodne poravnave predlog za izvršbo umaknil, ker izvršba razen za stroške ne bi imela več smisla. Ni pa mogoče slediti pritožbenemu stališču, da to pomeni, da je tudi obveznost plačila stroškov s sklenitvijo sodne poravnave prenehala. Po vpogledu v zapisnik z dne 20. 12. 2013 o zaslišanju priče J. višje sodišče ugotavlja, da posamezne iz konteksta iztrgane izjave, ki jih navaja pritožba, ne morejo omajati pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na pravilnem razumevanju (in povzemanju) izpovedi te priče, da bi bil dogovor o stroških motenjske pravde, če bi obstajal, izrecno zapisan v sodni poravnavi.

10. Ostale pritožbene navedbe za preizkus izpodbijanega sklepa niso odločilne, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

13. Upnika sama krijeta stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) B. Podgoršek v: Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, 4. knjiga, str. 1107, ter S. Cigoj, Obligacije, sistem splošnega obligacijskega prava v teoriji, sodstvu in primerjalnem pravu, Uradni list SRS, Ljubljana 1976, stran 1059.